Milojka Kolar Celarc se igra z življenji; ne odgovarja županu, ki želi rešiti brežiško bolnišnico in 340 delovnih mest

Foto: sta

Pred dvema tednoma smo na Novi24TV poročali, da je s položaja direktorice Splošne bolnišnice Brežice nenadoma odstopila Nataša Avšič Bogovič, ki jo je na ta položaj pred letom dni kadrovala stranka Mira Cerarja. Čeprav brez izkušenj, je hčerka nekdanjega poslanca LDS Jožeta Avšiča funkcijo zasedla ob pomoči Igorja Zorčiča iz lokalnega odbora SMC, ki je obljubil, da bo Avšič Bogovičeva primanjkljaj strokovne podkovanosti nadomestila ob močni podpori stranke in z vladnimi vlaganji v razvoj nujnih programov. Toda ostalo je pri praznih obljubah, direktorica je bila izjemno nepriljubljena pri zaposlenih, v letu dni je pridelala slabega pol milijona evrov izgube in čez noč odstopila, zato zdaj bolnišnici grozi ukinitev in priključitev novomeškemu oddelku. Razumljivo je, da med približno 340 zaposlenimi zdaj prevladujeta strah, da bodo ostali brez službe, in jeza, da je do nastalega stanja sploh prišlo, saj so bili s prejšnjim direktorjem Dušanom Levojevićem večinoma izjemno zadovoljni. Zdaj si želijo njegove vrnitve, njegovemu direktorju v podporo pa že nekaj časa zbirajo tudi podpise.

Večina zaposlenih v Splošni bolnišnici (SP) Brežice je izjemno zaskrbljena zaradi nastalega stanja. V izjavi za javnost opozarjajo, da so pred letom dni ob volitvah direktorja, Draženu Levojeviću se je ravno iztekel mandat, izrekli podporo aktualnemu vodstvu, a je predstavnik zaposlenih v svetu zavoda v nasprotju z izraženo voljo zaposlenih glasoval za imenovanje Nataše Avšič Bogovič. Zakaj je predstavnik delavcev “povozil” voljo ljudi, ostaja neznanka, sumijo pa, da ga je SMC za podporo “bogato nagradil”.

Rovarjenje vlade Mira Cerarja po brežiški bolnišnici je pustilo težko popravljive posledice, saj bo moral naslednji direktor najprej sanirati dolgove, preden bo lahko razmišljal o nujno potrebnih razvojnih naložbah. Ker je zaradi slabega poslovanja znova odprto vprašanje ukinitve in priključitev večji, novomeški bolnišnici, je posredno ogroženo tudi več tisoč slovenskih življenj. SP Brežice namreč zagotavlja storitve za več kot 70 tisoč prebivalcev na sekundarni zdravstveni ravni v posavski regiji, prav tako predstavlja vir za preživetje okrog 340 zaposlenih in njihovih družin. Župan Brežic Ivan Molan nam je potrdil, da bi bila ukinitev bolnišnice ne samo katastrofa za občino, temveč za celotno Posavje.

Zaposleni si želijo vrnitve prejšnjega direktorja Dražena Levojevića
Molan je sicer seznanjen s željo zaposlenih, da bi se na položaj direktorja bolnišnice vrnil Dražen Levojević, tudi sam si želi takšnega scenarija, a ga skrbi, da v vladi temu niso naklonjeni in da – če že – želijo znova poskušati s svojim kandidatom. “Včasih se mi zdi, da gre za načrtno slabenje bolnišnice. S političnim kadrovanjem se na vodilni položaj postavi neprimerno osebo, ki ni sposobna opravljati tako zahtevnega dela, to vodi v slabe poslovne rezultate, vlada pa tako dobi izgovor, da lahko ravna po svoje. V tem primeru priključi brežiško bolnišnico k novomeški,” nam je v telefonskem pogovoru povedal razočarani župan.

Drugi črni scenarij je selektivna ukinitev oddelkov, zaradi česar bi morali bolniki iz posavske regije na vse zahtevnejše posege v Novo mesto, v Brežicah pa bi se drastično zmanjšalo število zaposlenih. “Gre za uničevanje posavske regije,” je ogorčen Ivan Molan. Kot nam je zaupal, je že pred dnevi pisal ministrici za zdravje, Milojki Kolar Celarc, želi si sestanka na temo reševanja nastalega stanja v brežiški bolnišnici, a vsaj zaenkrat odgovora ni prejel.

Župan pisal ministrici, da bi skupaj rešili krizo, toda odgovora ni
Kolar Celarčeva se je glede SP Brežice zavila v medijski molk, čeprav je vlada ves čas poudarjala, da obstoj bolnišnice ni ogrožen. Toda bojazen o usodi, ki grozi tudi bolnišnicam Kranj, Trbovlje in Topolšica, temelji na negativnih izkušnjah iz preteklih let, ko je pristojno ministrstvo že razmišljalo o ukinitvi porodnišnice in preoblikovanju bolnišnice v negovalno ter priključitev k večji bolnišnici.

Medtem, ko čakajo na negotovo usodo, ki je v rokah ministrice za zdravje, zaposleni v izjavi za javnost zagotavljajo, “da imamo voljo, znanje in sredstva, da zagotavljamo pacientom kakovostno in varno zdravstveno obravnavo ter da zagotavljamo prispevek mozaiku slovenskega zdravstvenega varstva”. Po njihovem mnenju namreč majhnost bolnišnice za paciente v veliki meri pomeni prednost, saj je možen večji osebni stik s pacienti. “To individualizacijo pacienta je v večjih centrih težje doseči,” so še zapisali.

V želji, da bi bolnišnica dosegla načrtovane poslovne in druge cilje, Milojko Kolar Celarc, tako kot svet bolnišnice, zaposleni praktično v en glas pozivajo, naj v najkrajšem času zagotovijo odgovorno in zanesljivo vodstvo, ki bo delovalo v korist bolnišnice in ljudi v Posavju. “Želimo si prejšnjega direktorja, kar izražamo z zbranimi podpisi,” navajajo. Iz izjave za javnost pa je moč razbrati, da je za zaposlene vrnitev Levojevića najboljša možna rešitev.

Prav tako si želijo, da bi predstavnik zaposlenih v svetu zavoda tokrat le glasoval po večinski volji zaposlenih in bi jih v njihovi želji podprli tudi vsi uporabniki, saj delajo v dobrobit bolnišnice in celotnega Posavja.

L. S.