Korupcija, čakalne vrste in katastrofalno stanje v zdravstvu niso odnesli ministrice Kolar Celarčeve

Foto: STA.

“Dejstvo je, da zdravstvo ni bilo prioriteta te vlade. Ministrica še vedno ne govori o reformi, marveč o lepotnih popravkih. Ljudje umirajo zaradi predolgih čakalnih vrst, zato razni slavospevi lastni uspešnosti, še zlasti s strani Cerarja niso ravno na mestu,” so predlagatelji interpelacije v stranki SDS očitali ministrici za zdravstvo Milojki Kolar Celarc. Kljub temu je proti razrešitvi ministrice glasovalo 49 poslancev, 24 pa jih je bilo za to, da ministrica ni sposobna voditi svojega resorja. 

Interpelacija ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, je izredno pomembna razprava in nikakor ne potrata časa, kot želi prikazati vladajoča koalicija. Obstajajo namreč resni dvomi glede učinkovitega in ustreznega delovanja te ministrice. Med drugim se ji očita, da še ni pripravila celostne reforme zdravstva, čeprav sta minili že dve leti odkar je začela s svojim delom. Ljudje umirajo zaradi predolgih čakalnih vrst, zato razni slavospevi lastni uspešnosti, še zlasti s strani Cerarja niso ravno na mestu. Dejstvo je, da Kolar Celarčeva v svojem mandatu ni storila praktično ničesar. Ljudje so nezadovoljni z dogajanjem v zdravstvu: “Naše zdravstvo je odlično, dokler se ne ukvarjaš z njim, ko pa enkrat prideš z njim v stik, je pa stvar povsem drugačna!”

Ministrica je obtožila ZUJF, da je kriv za težave z zdravstvom, kar pa ne drži, saj so sami podaljšali ta zakon in ga iz izrednega sprejeli za rednega

Milojka Kolar Celarc se brani z očitki, dejstvo pa je, da zdravstvo ni bilo prioriteta te vlade
Da so v poslanski skupini že dlje časa opozarjali na nepravilnosti glede korupcije in čakalnih vrst, je v predstavitvi interpelacije povedala poslanka SDS Jelka Godec. “Tudi razni neljubi dogodki, ki so se v zdravstvu pojavili, so pripeljali do te interpelacije. Ministrica je napovedala, da se bo povečala odgovornost Sveta zavoda, in da bodo direktorji postali kompetentni ljudi. Vendar besede izrečene septembra 2014 niso uresničene. V dva in pol letnem delu se njene obljube niso izpolnile. Milojka Kolar Celarc se brani z očitki določenim stranem in svojo odgovornost vali na prejšnje vlade in ministre. Dejstvo pa je, da zdravstvo ni bilo prioriteta te vlade,” je bila kritična Godčeva.

Ministrica bi zdravstvo, ki je zrelo za ‘urgenco’, zdravila s ‘plastično kirurgijo’ 
“Ministrica še vedno ne govori o reformi, marveč o lepotnih popravkih. V resnici pa ima vlada namen zmanjšati prispevke za zdravstvo. Ministrica še ni pripravila ključno zakonodajo na področju zdravstva, ki bi spremenila kritično stanje na tem področju in poudarja, da je slovensko zdravstvo na zavidljivi ravni v primerjavi s sosednjimi državami. Katere pa so te države?”
 

“Zdravstveni delavci so preobremenjeni!”  
Poslanka Godec obenem navaja, da imamo kar 48% manj družinskih zdravnikov kot je to povprečje v EU. Zdravstveni delavci so zaradi tega v Sloveniji preobremenjeni, priprava ustrezne zakonodaje pa se prelaga v leto 2017, še posebej pereč pa je Zakon o lekarniški dejavnosti. Ugotovljeno je bilo, da več kot 65% tega zakona ni v skladu z zakonodajo RS, celo poslanski skupini DeSUS in SD pa sta ga zavrnili. V letu 2015 je ministrica najavljala Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči, ki pa je bil sporen, česar v državnem zboru najprej ni hotela predstaviti. Z njim naj bi se sicer urejalo delovanje urgentnih centrov. Godčeva ob tem kot primer pomanjkanja zdravnikov in finančnih sredstev navaja primera v Celju ter Šempetru pri Novi Gorici, česar naj ministrica ne bi vedela, kar je neopravičljivo, saj je bila v toku dela s to problematiko seznanjena.

Letos 19-milijonska izguba UKC v Ljubljani
Pereča je tudi problematika nevključevanja pediatrije v urgentne centre. Ministrica govori o številnih novih delovnih mestih v teh centrih, kar pa ni jasno opredeljeno in se pojavlja vprašanje, ali morda ne gre le za notranje premestitve kadrov. Obenem je pereč problem pomanjkanje specializacij. S tem ko se preprečuje sprejetje sistemskega zakona, se posledično podpira finančne težave slovenskih zdravstvenih zavodov. UKC Ljubljana ima kar 19 milijonov izgube, kar je trikrat več kot v lanskem letu. Če bi ministrica uredila to področje zakonodaje, bi se prenehalo finančno slabljenje zdravstvenih zavodov.

Neustrezna zakonodaja je razlog številnih afer  
Neustrezna zakonodaja na področju zdravstva pa omogoča tudi številne afere. Ministrica po eni strani govori o ničelni toleranci do korupcije, kar je zanimivo, saj obenem zavrača številna priporočila poslanske skupine SDS glede tega perečega področja v zdravstvu, kjer so še vedno opazna številna koruptivna dejanja v povezavi s čakalnimi dobami. Pravzaprav gre za odziv na vse anomalije slovenskega zdravstvenega sistema. Omenjene dobe se namreč vsakoletno podaljšujejo. Ob tem že omenjena poslanka navaja, da gre za sistemski problem, ki ga ministrica ni sposobna rešiti. Po mnenju ministrice naj bi bili za nastalo situacijo – predolgih čakalnih dob krivi zdravniki in pacienti, kar je absolutno nekorektno, saj so prvi preobremenjeni. Zdravstvene storitve niso dostopne za vse enako in tudi niso dovolj učinkovite.

Ministrica Milojka Kolar Celarc, na očitke odgovarja: “Zavezali smo se, da bodo krepili zdravstveni sistem, da bodo imele vse zavarovane osebe dostop do ustreznih zdravstvenih storitev, torej za dostopno, kakovostno in učinkovito zdravstvo. Z vsem srcem in dušo verjamem, da je dostopnost do storitev mogoča le ob ustreznih finančnih sredstvih.”

Ministrica: “Interpelacija je bila izzvana iz političnih interesov!”
Interpelacija je po njenem mnenju izzvana iz političnih razlogov ter poudarja, da bo branila javno, dostopno in solidarno zdravstvo navkljub vsem očitkom. Pri pripravi zdravstvene reforme je po njenih navedbah sodelovalo več kot 80 strokovnjakov, v mandatu te vlade pa naj bi bili sprejeti ustrezni predpisi na tem področju. Med drugim se ministrica hvali z novim urgentnim centrom v Brežicah in še drugimi, ki so njenih navedbah prinašajo kar 266 delovnih mest. Obenem navaja, da se sredstva namenjena nujni medicinski pomoči se v regijah ne zmanjšujejo, pravilnik o službi nujne medicinske pomoči pa je bil strokovno pripravljen. Poleg tega navaja tudi, da urgentno-pediatrična služba že deluje v Celju, otroci pa niso za ničesar prikrajšani.

Baje je kriva ekonomska kriza
Po mnenju ministrice je ekonomska kriza pripeljala v očitno zmanjšanje finančnega dotoka v zdravstveno varstvo, interpelacija pa je pripravljena zato, ker se pričakuje preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V nadaljevanju trdi tudi to, da so dolge čakalne dobe so večplasten problem – kot posledica omejitve zaposlovanja zaradi zakonskih omejitev. Po njenem mnenju se je na prag njenega mandata zvalila kepa čakalnih dob, ki naj bi se pričela valiti že 7 let poprej. Tudi pomanjkanje specialistov posameznih strok vpliva na daljše čakalne dobe.

Elektronski postopki boljši od papirnatega naročanja
Pomembna se ji zdi uvedba je elektronskih napotnic in elektronskega naročanje, ki je po njenih besedah bolj učinkovito kot papirnato naročanje. Obenem se pohvali, da naše zdravstvo ni slabo, ampak dobro ker imamo dobro razvito mrežo zdravstvenih domov, nizko je umrljivost dojenčkov in porodnic ter visoko pričakovano povprečno življenjsko dobo, hvalili pa naj bi nas tudi v tujini. Glede očitkov v zvezi s korupcijo pa pravi, da zagovarja ničelno toleranco glede tega področja. Obenem krivdo vali na zdravnike.

Čakalnica na urgenci UKC Ljubljana. (Foto: STA)

Čakalnica na urgenci UKC Ljubljana. (Foto: STA)

Zagotoviti ustrezne zdravstvene storitve 
Ministrica pravi, da je ljudem potrebno zagotoviti, da za vplačani denar dobijo ustrezne zdravstvene storitve, obenem pa navaja, da so težava predvsem koncesije – potrebno je transparentno podeljevanje koncesij, za določen čas in pod določenimi pogoji. Smrt pacienta v zdravstvenem centru Nova Gorica in smrt zdravnika v izolski bolnišnici se po njenem mnenju politizira ter pravi, da je kot ministrica storila vse, da se kaj takšnega ne ponovi ter zagotavlja pravičnost in solidarnost zagotavljanja zdravstvenih storitev v prihodnosti, brez izključevanja revnih, obenem bi dopolnilno zavarovanje nadomestila s pravičnejšimi dajatvami. V samem bistvu je ministrica povedala, da gre za napad nanjo, saj ona dela dobro.

Nada Brinovšek SDS pa v svojih argumetnih pravi:  “Vlada v svojih dokumentih navaja, da je izboljšanje zdravstvenega sistema njen ključni cilj. Več kot polovica mandata je za nami , a ni ukrepov, ni dialoga z zdravstvenimi inštitucijami in sindikati, ni ustrezne zakonodaje. Pojavlja se preko 30 % povečanje čakalnih vrst. V načrtu je 17 zakonov, realiziranih pa so 4 zakoni. Zakon o lekarniški dejavnosti niso niti v koaliciji povsem sprejeli. Več kot polovica mandata je že za nami, vendar se vedno čaka ministrico, da do konca leta pripravila Zakon o zdravstvenem varstvu in Zakon o zdravstvenem zavarovanju.” 

Ministrica svoje delo opravlja katastrofalno
Obenem poslanka še navaja, da je stroka tista, ki rešuje ministrico. Ministrici ob tem očita nedelo in napake v njenem mandatu ter dejstvo, da se stanje v zdravstvu slabša. Resolucija o nacionalnem planu je bila najprej poslana v javno predstavitev in v državni zbor, analiza pa poslana naknadno. Številni zakoni, npr. o Uporabi tobačnih izdelkov še niso pripravljeni. Poleg tega se pediatrija naknadno vključuje v urgentne centre, a obenem neučinkovito. Navedla je primer iz Celja, kjer so težave so s kadri in financiranjem. Poleg tega poudarja, da so se čakalne vrste v času mandata te ministrice povečale za več kot 30%, cene zdravstvenih storitev pa se povečujejo. Obenem še pravi, da je treba direktorjem zdravstvenih zavodov dati več pristojnosti, pa tudi več odgovornosti.

Tomaž Gantar iz Desusa je opisal številne napake in pomanjkljivosti delovanja zdravstvene ministrice: od tega, da ni nobene izboljšave v zdravstvu, da v njenem mandatu Vladi ni uspelo pripraviti zakona o zdravstveni dejavnosti in zakona o zdravstvenem zavarovanju, do tega, da javnost ni seznanjena z vsebinami zakonodaje, ki se pripravlja, neurejene finance, zanima jih usoda dopolnilnega zavarovanja, koliko zasebnih sredstev bo vloženih v zdravstvo, kdo bodo partnerji, ali bo še vedno obstajala košarica zavarovanja za vse zavarovance.

Tomaž Gantar (Foto: STA)

Tomaž Gantar (Foto: STA)

Boris Tomašič: Po Desusovem  stališču je ministrica strokovno slaba, a jo bodo podprli zaradi političnih razlogov, ker jih zavezuje koalicija. “Slabega ministra bi bilo treba razrešiti,” je rekel Tomašič.

Aleksander Rant: “Čeprav dela ministrica mimo stroke in javnosti ne predstavlja zakonodaje, jo bo Desus vseeno podprl. V Desus so ji postavili rok, da sprejme reforme do decembra.” Boris Tomašič: “Te grožnje z roki niso resne, verjetno se bo rok podaljšal.

Bojana Murščič iz stranke SD je povedala, da se ne strinjajo s socialno nepravičnim dopolnilnim zavarovanjem, ki se celo povečuje, nasprotujejo nenadzorovanemu mešanju zasebne in javne zdravstvene dejavnosti, nasprotujejo nenadzorovanemu podeljevanju koncesij, slabi organiziranosti primarnega zdravstvenega zavarovanja. V zdravstvu je po njihovem premalo zdravnikov, zato ministrici očitajo odsotnost načrtovanja specializacij, nikakor se ne strinjajo s tem, da zavarovalnice zavračajo izvedbo operacij, ki jih potem plača slovenska javnost – tudi skozi dobrodelne akcije – saj bi zavarovalnice morale poravnati stroške, ne pa da izberejo samo cenejše operacije.

V SD nasprotujejo neodvisnim študijam
“Ministrstvo promovira neodvisne študije, ki to niso, temveč so jih naročili zavarovalniški lobiji, ki izkazujejo interes v zdravstvu: želeli bi privatizirati čim več zdravstva, seveda bi se napajali iz javnih sredstev, storitve, kot je porod, bi bile nazadnje plačniške,” ocenjujejo Socialni demokrati. Storitve za ohranjanje zdravja v javnem sistemu morajo ostati neprofitne, presežki pa bi se morali vračati v zdravstveni sistem, poudarjajo v SD.

SD interpelacije ne bo podprla
Poudarili so, da je treba financiranja povečati, če hočemo ohraniti kakovost, redefinirati bo treba košarico zdravstvenih storitev, ki bodo pokrile ključne potrebe do zdravstvenga varstva. Med druge grehe navajajo počasno reševanje problemov, ni nagrajevanja po učinkovitosti, ni učinkovitega menedžiranja, sistematičnega grajenja zdravstvene mreže. SD ne bo podprla te interpelacije, ker pričakujejo, da se bo ministrstvo s problemi spopadlo v naslednjih mesecih.

Boris Tomašič: “Od l. 2009 je SD stalno v vladi, zato veljajo za najbolj soodgovorne za stanje v zdravstvu. Čeprav imajo podobne pripombe kot Desus – bodo kljub teemu na koncu dneva delo ministrice podprli.”

Jelka Godec iz ZD – neposredni odgovor na izjave ministrice:
SDS se ne zavzema za zasebno zdravstvo, temveč za krepitev javnega zdravstva. Po besedah poslanca Tomaža Gantarja se niti pogajanja s stroko ne dogajajo, kot bi se morala, zato Godčeva pričakuje, da bi morebitni zakon lahko bil nenatančen in slabo pripravljen. Napetost med Cerarjem in Erjavcem se je pričela stopnjevati, zato je možno, da bo ta vlada padla zaradi tega področja.

Jelka Godec (Foto: STA).

Jelka Godec (Foto: STA).

Janez Remškar, zdravnik, nekdanji direktor Onkologije
Interpelacijo je v studiu Nova24TV spremljal tudi poznavalec zdravstva in nekdanji direktor večih zdravstvenih zavodov Janez Remškar, ki je o interpelaciji ministrice povedal, da se ta izogiba odgovornosti ob dogodku v Novi Gorici, saj standardi določajo, kakšna mora biti kakovost naprav in izvajalcev – in izbralo jih je ministrstvo – pa vendar ni nihče odgovarjal za smrt pacienta. Kadar se v tujini zgodi (Avstrija, Nemčija, Švica), da ministrstvo izbere izvajalce in nadzor, in če se nekaj zalomi, mora minister takoj odstopiti.

V zdravstvu se za denar res bojujejo različni lobiji
Remškar potrjuje, da se za del denarja iz zdravstva vedno borijo različni lobiji, a je za urejanje teh razmer odgovorna ministrica in tudi vlada. Politika do sedaj problemov ni jemala resno: treba si je zastaviti cilje in jih tudi doseči. “Pred letom 2014 je SMC zapisala, da je treba sodelovati s stroko in postaviti močno obvezno zavarovanje.” Lobiji se brez dvoma vpletajo v delo ministrstva. Ministrici očita sprenevedanje, kakšno vlogo ima gospod Zemljarič z MZ.

Remškar je povedal, da bolnišnice prekoračujejo program in zato nastaja velika izguba, čeprav bi se lahko odložile manj pomembne operacije. Poudaril je tudi, da je v sistemu veliko napak, saj vse bolnišnice niso enako specializirane za vse vrste operacij, dobra organizacija dela pa bi lahko pospešila in olajšala delo zdravstvenega sistema. Primerneje bi bilo zdravnike tudi ekonomsko usposobiti in jih potem delegirati po javnih ustanovah, zgolj ekonomist ali zgolj zdravnik pa težko vodi večjo zdravstveno ustanovo.

Bojan Dobovšek, poslanec nepovezane poslanske skupine je povedal, da stranka SMC brani ministrico in njen položaj. Delovanje vlade zožuje na piarovsko predstavljanje dobrega stanja in samopromocije, saj ne priznavajo nobenih napak. Največ napak je na področju kadrovanja, javnih naročil, čakalnih vrst, neusklajenosti sistema, korupcije v najširšem smislu, zdravniških nagrad v tujini za promocijo določenih zdravil, ministrica ne zagotavlja zaščite tistim, ki opozarjajo na napake, ne obravnavajo črnega trga zdravil ali problematike ponarejenih zdravil na trgu. Zavzema se za preganjanje korupcije in urejenost poslovanja javnih zavodov, da se ne bodo več izogibali Računskemu sodišču in Fursu. Prekiniti je treba diskriminatornost pri licencah za lekarne, saj zasebnik ne more odpreti lekarne, lekarne Ljubljane pa so odprle 14 novih enot. Vladni krizni komunikatorji lansirajo novice, da je sistem dober in mirijo javnost. Le ministrstvo pa ima zares podatke, kakšno je resnično stanje. Preostala javnost lahko dobi informacije, če delujejo raziskovalni novinarji in žvižgači.

Bojan Dobovšek (foto: Nova24tv).

Bojan Dobovšek (foto: Nova24tv).

Predlagateljica interpelacije, Jelka Godec je povedala, da so koncesije  del javnega sistema – zavzema se za kakovostne koncesionarje, ki so sami kupili opremo in ki opravljajo delo, ki ga javni sistem ne zmore. Na vprašanje, koliko koncesij je bilo podarjenih in preiskanih, ministrica ni odgovorila, prav tako ne, kateri lobij pritiska na Ministrstvo za zdravje ter katere ukrepe so izvedli, da bi preprečili korupcijo. Zanimalo jo je predvsem, zakaj organi pregona niso raziskovali prijav korupcije pri žilnih opornicah kar tri leta?

Godčeva še razgalja neresnične izjave ministrice Kolarjeve, saj ima vlada v vseh nadzornih in upravnih organih svoje ljudi, torej mora vlada imeti pregled nad delovanjem zavodov. Za zdravnike na periferiji ni nobenih spodbud. Ministrica v resnici ni napravila mreže urgentnih centrov, temveč se je ta projekt začel l. 2009, v njenem mandatu so bili ti centri samo končani, da jih je lahko uradno odprla. Godčeva prav tako ugovarja mnenju ministrice, da opozicija nagaja koaliciji, saj so zakon o lekarniški dejavnosti zrušile koalicijske stranke. Aroganca do pripomb s strani opozicije je bila tako brezmejna, da so se na sejah nehali truditi za dokazovanje. V delovni skupini za razpis specializacij je očitala, da zdravniška zbornica ovira to delo, Jelka Godec pa dokazuje, da je v tej delovni skupini tudi predstavnica ministrstva za zdravstvo, ter tako postavila ministrico na laž. Na očitke vlade, kdo stoji za interpelacijo, je gledalka Nove Tv odgovorila, da za interpelacijo stojimo vsi, ki smo deležni zdravstvene oskrbe in varstva in ki plačujemo obvezno zdravstveno zavarovanje in ki imamo pravico povedati svoje mnenje.

Remškar o korupciji pri koncesionarjih
Koncesionarji nimajo interesa za korupcijo, saj porabijo le toliko, kolikor imajo, in nimajo toliko težav s korupcijo kot javno zdravstvo, ki ima preveč posrednikov in interesov. Po njegovem določeni koncesionarji lahko pozitivno vplivajo na zmanjšanje čakalnih vrst, kot so dokazali določeni posamezniki (Medikor). Vseeno pa pravi, da najtežje operacije izvajajo v UKC, ki velja za najboljšo kliniko. “Ta resor je res zahteven.” Remškar odgovornost za slab zdravstveni sistem pripisuje tudi predsedniku vlade. Vsekakor pa bi po njegovem morala odstopiti ministrica Kolarjeva  zaradi smrti bolnika.

“Ljudje, ki prevzemajo funkcije, se ne zavedajo, kje so meje njihove sposobnosti. To je resnično najbolj nevarno v politiki. Če ministrica ne ve, da ni dorasla k problemom in sistemu, ki ga mora obvladati, je predsednik vlade tisti, od katerega pričakujemo, da bi moral izbrati primerne, ki pa tega, očitno, ne zna,” pa je opozoril France Cukjati.

A. B., D. M., K. Ž.