Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc zelo rad potuje, manj pa je aktiven na področju reševanja problemov, s katerimi se vsakodnevno srečujejo tako Slovenci doma kot tudi po celem svetu.
Na podlagi informacij, ki so dostopne na spletni strani Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, naj bi bil minister Žmavc pogosto na poti. Njegove destinacije potovanj se raztezajo vse od bližnjih evropskih držav, kot tudi do drugih celin, čas potovanja pa variira od nekaj dni pa celo do nekaj tednov.
V zvezi z dragimi potovanji je poslanec SDS Krivec ministru Žmavcu zastavil poslansko vprašanje
Minister Žmavc je bil od nastopa funkcije pogosto na poti
Iz odgovora ministra je mogoče razbrati, da je bil od nastopa funkcije pogosto na poti. Kar dvanajstkrat je obiskal evropsko celino, prav tako pa je obiskal tudi ZDA, Kanado, Avstralijo, Brazilijo in Argentino. Žmavc je bil do konca leta 2014 na dva dni trajajočem obisku v Banji Luki in tridnevnem obisku srbskega glavnega mesta Beograd. Lani je minister na račun davkoplačevalskega denarja za tri dni obiskal tako mesto Wiesbadn kot tudi Regensburg v Nemčiji, za štiri dni London in Dublin na Irskem, za dva dni pa je obiskal tudi Stuttgart v Nemčiji.
Letos pa se je minister odpravil na enodnevni obisk v Lihtenštajn, tridnevni obisk nemškega Baasma in švedskega mesta Malmö, dvodnevni obisk nemškega glavnega mesta Berlin in dvodnevni obisk Luksemburga. Najbolj presenetljiv pa je njegov letošnji desetdnevni obisk Avstralije, dvanajstdnevni obisk ZDA in Kanade in šestdnevni obisk Argentine in Brazilije.
Stroški njegovih potovanj presegajo 22.300 evrov
Cena letalskih kart za ministrova službena potovanja so lani nanesla okrog 5.000 evrov, stroški nastanitev pa so znašali približno 7.500 evrov. Letos je cena letalskih kart dosegla 6.300 evrov, stroški namestitev pa 3.500 evrov. Minister je tako v zadnjih dveh letih skupaj zapravil okrog 22.300 evrov, pri čemer še niso upoštevani stroški, ki so nastali ob letošnjem obisku Južne Amerike.
Ob posredovanju odgovora se porajajo vprašanja o točnosti informacij
Na podlagi preučitve posredovanih podatkov, pa v oči najbolj bode podatek, da je minister v odgovoru dejal, da je Avstralijo obiskal letos, pri obrazložitvi stroškov pa je bilo navedeno, da so le ti nastali v letu 2015. Ob tem se porajajo nova vprašanja o tem, ali so bile poslancu Krivcu sploh posredovane točne informacije.
Minister meni, da moralno zadoščenje zamejcem zadostuje
V odgovoru na poslanko vprašanje opozicijskega poslanca Krivca je minister navedel, da navzočnost ministra slovenskim skupnostim po vem svetu daje nekakšno “moralno zadoščenje in nagrado za opravljeno delo v korist ohranjanja slovenske identitete, povzdigne njen ugled v očeh večinske družbe, slovensko skupnost na ta način resneje jemljejo tudi lokalne (deželne, regionalne, državne) oblasti.” Ob tem pa se upravičeno poraja vprašanje o tem, koliko potovanj in katera je minister opravil na območja, kjer slovenske skupnosti opozarjajo na številne kršitve njihovih pravic v državi, kjer živijo.
Minister bi moral obiskati zamejske Slovence v Italiji
Zamejski Slovenci v Italiji konstantno opozarjajo na kršitev njihovih pravic s strani italijanskih oblastnikov. Krivec je že mnogokrat opozoril na kršitve s strani ministra Žmavca. Ne smemo pozabiti na težave z dvojezičnimi tablami, motnjami italijanskih radijskih postaj na slovenskih frekvencah in o težavah s financiranjem slovenskih društev in institucij v Italiji. Glede na situacijo v Italiji bi bilo prav, da bi minister obiskoval tudi Slovence, ki živijo v naši zahodni sosedi.
Zamejci od svoje matične države potrebujejo občutek povezanosti
Vsekakor bi se moral minister Žmavc zavedati, da Slovenci in Slovenke, ki živijo izven meja domovine z velikim ponosom ohranjajo slovenski jezik in kulturno dediščino. Ne potrebujejo zgolj moralnega zadoščenja, ampak tudi občutek, da je matična država povezana z njimi. Potrebno je, da matica s Slovenci ohranja vezi po vsem svetu in si prizadeva za izboljšanje položaja slovenske skupnosti po svetu. Za doseganje takšnega cilja pa ne zadostujejo zgolj potovanja na račun davkoplačevalcev, kajti konec koncev, dejanja so tista, ki zares štejejo.
N. Ž.