Ministrica Katičeva in sodelavci iz SD preglasili vojaško stroko: Vojake bi v boj poslali brez ustrezne protioklepne zaščite – torej naravnost v smrt!

Datum:

Pred dnevi je ekipa Socialnih demokratov z ministrico Andrejo Katič na čelu preglasovala vojaško stroko, ki je za potrebe Slovenske vojske izdelala dokument identifikacije investicijskega načrta, v katerega je zapisala, da mora biti med drugim oborožitev na novih vozilih tudi protioklepna obramba. Vojaška tehnologija se namreč razvija v takšni smeri, da so vozila brez protioklepne oborožitve na bojišču že domala povsem neuporabna in tudi lahka tarča oklepnih vozil, zlasti tankov. Obstaja tudi utemeljen sum, da je ministrstvo za obrambo načelnika generalštaba SV, dr. Andreja Ostermana, ignoriralo predvsem zato, ker so se na ministrstvu mimo razpisa že vnaprej dogovorili za posel in provizije. In medtem, ko Osterman zagotavlja, da niti po naključju ne namerava spremeniti investicijskega načrta, je predsednik parlamentarnega odbora za obrambo, poslanec Žan Mahnič, na ministrico Katičevo naslovil poslansko vprašanje, v katerem jo med drugim sprašuje, kdo na ministrstvu meni, da je pametnejši od vojaške stroke in kdo bo odgovarjal, ko bo kateri od tankov sestrelil prvo vozilo, ki ne bo imelo protioklepne obrambe.

Generalštab Slovenske vojske (SV), pod vodstvom načelnika generalmajorja dr. Andreja Ostermana, je pripravil investicijski načrt za potrebe razpisa za nakup bojnih vozil pehote. “Predlagali smo, da je vsako vozilo, ki je opremljeno s 30-milimetrskim topom, oboroženo tudi s protioklepnim sistemom, s katerim je seveda bolj učinkovito, v primeru da pride do soočenja z oklepnimi vozili. Sami ocenjujemo, da gre trend v tej smeri, da bo vsako takšno vozilo v prihodnosti imelo poleg topa tudi protioklepni sistem. Ker smo v času negotovih varnostnih razmer v svetu, moramo razmišljati tudi o prihodnosti,” nam je v telefonskem pogovoru Osterman potrdil, da so ga ministrstvu preglasili s 5 proti 1.

Slovenska vojska je po besedah generalmajorja Ostermana predlagala najboljšo strokovno-tehnično rešitev, saj bi bila Slovenija s takšnim sistemom tudi najbolj učinkovita na bojišču: “Naša pristojnost je, da predlagamo tisto, kar vojaška stroka ocenjuje, da je v danih razmerah najbolj primerno in najboljše!” Sestanka z ministrstvom so se sicer udeležili s strokovno močno ekipo generalštaba, poleg načelnika je bil namreč navzoč tudi načelnik štaba mag. Bojan Pograjc, polkovnik Milko Petek, ki je strokovnjak za področje oklepa, pa tudi polkovnica Mojca Pešec. “Načrt smo celovito predstavili, tudi sam sem ga ves čas glasovanja odločno zagovarjal, a očitno naše ideje niso bile v skladu z načrti ministrstva,” je še povedal Osterman.

Foto: Arhiv Nova24TV. Ministrica za obrambo Andreja Katič in načelnik Generalštaba SV, generalmajor dr. Andrej Osterman.

Mahnič: Osterman naj ohrani pokončno držo in naj ne kloni pod pritiski ministrstva
Neuradno se na ministrstvu branijo, da bo imelo protioklepno obrambo vozilo en vod znotraj bataljona, kar pa je popolnoma v neskladju z vsemi sodobnimi bataljonskimi bojnimi skupinami, kjer so vsa vozila oborožena s protioklepnimi raketami. Vse ostalo je torej nesmiselno, ker če bi se takšen bataljon vozil srečal s tanki, ki jih niti 30-mm top ne more prebiti, nima nobene resne obrambe.

“Če bi v tem primeru bojno vozilo pehote 8 x 8 naletelo na večje število oklepnih vozil, denimo tankov, vozila proti tankom absolutno ne bi mogla delovati, ker ne bi imela protioklepnega sistema. Če ima vsako vozilo takšno zaščito, je torej bojna učinkovitost bistveno večja, prav tako je na neprimerno višji ravni tudi zaščita vojakov,” Osterman zagotavlja, da upošteval poziv poslanca SDS Žana Mahniča in ne bo klonil pod pritiski vodstva ministrstva, ki želi, da se spremeni investicijski načrt. “Absolutno stališče generalštaba ostaja takšno, kot smo ga predlagali in ga ne bomo spreminjali,” je bil za Nova24TV  jasen Osterman.

Prva srednja bataljonska bojna skupina mora biti operativna do leta 2022, druga do leta 2025
Naj spomnimo. Trenutno največji  izziv MORS je  uresničevanje  ciljev  zmogljivosti  Nata  2017  za  Republiko Slovenijo.  Prednostne  cilje  je  ministrstvo  s  strokovnjaki  Nata  doreklo v  začetku letošnjega leta. Nato v okviru paketa ciljev zmogljivosti vidi prednostne cilje Slovenije v izgradnji dveh srednjih bataljonskih skupin, zdravstveni zmogljivosti Role 2, ustreznih komunikacijskih in informacijskih sistemih, kibernetski obrambi, silah za specialno delovanje in zmogljivostih za usmerjanje zračne podpore.

Prav srednji bataljonski bojni skupini predstavljata ključno nacionalno zmogljivost Slovenske vojske, njun osnovni namen je bistveno  povečati obrambno sposobnost Republike Slovenije, hkrati pa bo Slovenija kot odgovorna članica zavezništva z njima zagotovila  pravičen  prispevek za kolektivno obrambo.  Realen cilj oblikovanja prve bataljonske  bojne  skupine je do leta 2022 in druge do leta  2025. A očitno na ministrstvu vedo bolje od vojaške stroke, kako mora biti bataljon opremljen, kar je seveda skrb vzbujajoče, saj si Socialni demokrati praktično od slovenske osamosvojitve na vse pretege prizadevajo za slabitev moči Slovenske vojske in celo njeno ukinitev.

Foto: Arhiv Nova24TV. Predsednik parlamentarnega odbora za obrambo, Žan Mahnič.

V Natu se nam posmehujejo, Hrvaška na precej višji ravni protioklepne oborožitve
Osterman sicer priznava, da ima lahko Srednja bataljonska bojna skupina tudi alternativno rešitev v posebnem vodu za vozila 8 x 8, oboroženimi s protioklepnimi sistemi, vendar je v takšnem primeru teh vozil potem manj, potreben je večji vojaški kader (od 30 do 40 oseb), poleg tega se močno zmanjša učinkovitost. “A to ni optimalno-tehnična strokovna rešitev, ki jo zagovarja Slovenska vojska. Na žalost pa ne moremo kaj dosti več, usoda je torej v rokah ministrice Katičeve,” je še potarnal načelnik Generalštaba Slovenske vojske.

Mimogrede, Slovenska vojska bi si z neustrezno opremljenimi bataljoni znova naredila veliko sramoto v mednarodni skupnosti, opozarja Žan Mahnič. “Že zdaj se nam absolutno vse države članice Nata posmehujejo. Bataljon, v katerem bi imel samo potencialno določen vod protioklepno oborožitev, je gol in bos. Države, kot sta Hrvaška in Poljska, sestavljajo bataljonske bojne skupine z bojnimi vozili, kjer imajo vsi protioklepno oborožitev in tudi Slovenija bi morala ravnati tako. Ministrstvo naj zatorej prisluhne stroki in kupi takšne oklepnike, kot jih potrebujemo, torej z ustrezno oborožitven opremo,” pa je za Nova24TV povedal Mahnič.

L. S.

Sorodno

Zadnji prispevki

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

Čeferin se po slovenskih cestah vozi z avtom, vrednim več kot 200 tisoč evrov

Na slovenskih cestah je te dni za volanom prestižnega...

Zakaj plačujemo energente po 100 odstotkov višji ceni od borzne?

Slovenski potrošniki že nekaj časa nemo opazujemo zanimiv paradoks:...