Ministrica Kolar Celarčeva iz slovenskega zdravstva naredila pogrebni zavod

Foto: iStock

Osemnajstega oktobra lani se je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc zagovarjala v državnem zboru. V času vlade so se razmere tako poslabšale, da so že na meji katastrofe. Stranka SDS je v parlamentarno proceduro vložila zahtevo za razrešitev ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. V interpelaciji so ji očitali:

Da ni pripravila ključne zakonodaje na področju zdravstva, ki bi omogočila celostno reformo zdravstva v Sloveniji.

Da je odgovorna za slabo finančno stanje v slovenskem zdravstvu.

Da ni ukrepala pri podaljševanju čakalnih dob v slovenskem zdravstvu.

Da politično kadruje v javnih zdravstvenih zavodih in da dovoljuje njihovo slabo poslovanje.

Da ne ukrepa na področju koruptivnih dejanj v zdravstvu.

Da pripravlja zakonodajo na podlagi političnih prioritet, kar je v škodo bolnikov in pacientov ter zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih.

Da so njena stališča povzročila izgubljeno zaupanje v zdravstvene institucije države.

Milojka Kolar Celarc (Foto: STA)

Milojka Kolar Celarc (Foto: STA)

Vsi smo čakali na 12. december, a zgodilo se ni nič
Ministrica si je obstanek na ministrskem položaju zagotovila z obljubo, da bo do 12. decembra 2017 javnosti predstavila zakonodajo, s katero bo uredila probleme v zdravstvu. Čeprav sta koalicijski partnerici DeSUS in SD grozili celo s padcem vlade, če ne bo pripravila zdravstvene reforme do roka, se 12. decembra ni zgodilo nič. Nismo videli niti predloga reforme niti razpada koalicije.

Ko je v januarju ministrica končno predstavila predloge zakonov, je bilo takoj očitno, da ne gre za reformo, ampak za spremembe, ki razen uvedbe novih davkov ne prinaša nujnih sprememb.

Kaj v ključnih točkah prinaša nova zakonodaja:

  • ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja;
  • povišanje prispevne stopnje obveznega zdravstvenega zavarovanja;
  • bolniško nadomestilo bo omejeno na eno leto oziroma na 18 mesecev v dveh letih;
  • omejena višina bolniške: najvišja možna bolniška bo 2,5-kratnik povprečne bruto plače, kar je zdaj 3.919 evrov;
  • posebna stopnja za upokojence se bo povečala na 6,56 odstotka, plačeval jo bo proračun;
  • državni proračun bo do leta 2022 za zdravstvo dal okoli 250 milijonov evrov več kot zdaj, kar pomeni, da bo iz državnega proračuna namesto sedanjih treh odstotkov v zdravstvo prišlo sedem odstotkov denarja;
  • najdaljši dopustni čas čakanja v čakalnici – do 30 minut – in napotnica hitro, ki zagotavlja pacientu (na papirju) pravico obiskati zdravnika v 14 dneh.

Politika ima čas za norčevanje, pacienti ga žal nimajo
Če povzamemo, gre zgolj za prekladanje denarja s kupa na kup in dodatno obremenjevanje proračuna. Dejanskih problemov zdravstva, kot sta korupcija in organizacija zdravstva, pa se ministrica sploh ne loteva.

Več kot očitno si ministrica le kupuje čas. Ni predstavila nobenih izračunov, na katerih te spremembe temeljijo. Zagotovo te spremembe  razen zmede ne bodo prinesle ničesar. Poleg tega niso usklajene niti s stroko niti s koalicijskimi partnerji. Vse kaže, da gre zgolj za kupovanje časa do volitev.

Glede na zmazek, ki ga je pripravila, pa je v resnici bolje, če ne bo sprejet in bomo počakali na novo vlado. Le upamo lahko, da se bo ta reforme lotila resno in takoj.

B. T.