Ministrica Milojka Kolar Celarc ponovno dela nekaj, kar ni v korist ljudi

Foto: STA

Na področju zdravstva pod vodstvom ministrice Milojke Kolar Celarc vlada popolna apatičnost, saj po dveh letih mandata ni bilo narejenega popolnoma ničesar. Namesto da bi se ministrica lotila ključnih reform glede zmanjšanja dolžine čakalnih vrst ali zmanjšanja korupcije v zdravstvu, ki cene zdravstva dviga v nebo, se raje ukvarja z obrobnimi stvarmi, kot je revizija srednješolskega izobraževalnega programa Zdravstvena nega, in poskuša na ta način dajati vtis, da je aktivna in si prizadeva za izboljšanje razmer v zdravstvu. Na žalost slovenskih državljanov gre spet za metanje peska v oči.

Že pred časom so se v javnosti razširile informacije glede tega, da naj bi se Ministrstvo za zdravje lotilo projekta revizije programa Zdravstvena nega, pri katerem posameznik po končanem štiriletnem študiju pridobi V. stopnjo izobrazbe in naziv srednja medicinska sestra/srednji zdravstvenik, po opravljenem strokovnem izpitu pa naziv tehnik zdravstvene nege. Skupina strokovnjakov naj bi po navedbah ministrstva pripravljala nov poklicni standard zdravstveno-socialnega asistenta, s katerim bi prišlo do dokončne ukinitve programa zdravstvene nege.

V strokovni javnosti vlada nesoglasje
Ministrstvo za zdravje je navedlo, da se je za spremembo poklicnega standarda odločilo na podlagi usmeritev, ki so bile podane v strokovni razpravi s strani izvajalcev zdravstvene nege in oskrbe izvajalcev zdravstvene nege in socialne oskrbe. Spremembi poklicnega standarda pa kljub njihovim navedbam nasprotujejo tako v Zdravniški zbornici Slovenije kot tudi v Slovenskem zdravniškem društvu, Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (FIDES), Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije in srednjih zdravstvenih šolah.

Glede na to, da je strokovna javnost jasno izrazila, da s spremembami ni seznanjena, je poslanska skupina SDS zaradi opaznega neskladja v strokovni javnosti sklicala 27. nujno sejo Odbora za zdravstvo, na kateri so mnenja in pomisleke glede revizije srednješolskega izobraževalnega programa Zdravstvena nega soočili tako poslanci kot tudi predstavniki ministrstva, učitelji in strokovnjaki.

Revizija naj bi pripomogla k večji zaposljivosti
Na ministrstvu zatrjujejo, da želijo s pomočjo revizije poklicnega standarda vključiti socialna znanja, ki bi pripomogla k spodbujanju dolgotrajne samooskrbe, dodane vsebine pa naj bi se nanašale na varnost, kakovost, komunikacijo in zasledovanje ciljev resolucije na tem področju. Opozorili so, da je na trgu kar 1500 nezaposlenih zdravstvenih tehnikov, ki so v iskanju prve zaposlitve, in dodali, da naj bi nova znanja pripomogla k večjemu zaposlovanju.

Za razliko od ministrstva pa na srednjih zdravstvenih šolah menijo, da šole sproducirajo zelo izobražen in s prakso podkovan kader, ki že ima socialna znanja v učnih načrtih, zato po njihovem mnenju ni potrebe po reviziji programa Zdravstvena nega. Iz vrst strokovne javnosti pa je bilo mogoče zaslediti, da želijo s to spremembo doseči degradacijo poklica medicinske sestre. Dodali so, da če je že tako nujna posodobitev, naj le-to uresničijo v obliki učnega načrta s pomočjo novih predmetov.

Ministrica spet ne posega tam, kjer je nujno potrebno
Iz vrst poslanske skupine SDS je bilo mogoče slišati pomisleke glede tega, če ministrica M. Kolar Celarc ponovno dela nekaj, kar ni v korist ljudi in ni usklajeno s stroko, oz. ali se spremembe, tako kot pri drugi zdravstveni zakonodaji, ponovno dogajajo brez strokovne javnosti in v tajnosti? Poslanke in poslanci največje opozicijske stranke so podali prepričanje, da želi ministrica s to spremembo spremeniti sistem, ki dobro deluje.

Jelka Godec je predlagala, da bi bilo glede na navedbe ministrstva, ki poudarja, da se na trgu pojavlja potreba po večji količini socialnih znanj, veliko bolj pametno, če bi pri že obstoječem programu zgolj dodali bolj poglobljena socialna znanja s pomočjo neformalnega pridobivanja znanja. Med drugim je opozorila na možen pomislek novega poklicnega standarda zdravstveno-socialnega asistenta, saj lahko delodajalci glede na prepletenost področij zdravstva in sociale očitajo, da je pri pridobljenem znanju opazno pomanjkanje zdravstvenega oz. socialnega znanja.

Pomisleke pa je bilo mogoče zaslediti tudi iz vrst stranke SMC. Poslanka Janja Sluga je tako v svojem govoru podala vrsto pomislekov, med drugimi tudi tega, katere predmete se bo na račun socialnih črtalo in katerih ne. Izpostavila je tudi problem iskanja mentorjev, ki bi ta nova znanja podajali učencem, in dodala, da je jasno, da je znanje iz področja zdravstva veliko bolj pomembno kot pa socialna znanja.

N. Ž.