Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) so objavili javni razpis za izvedbo projekta “Prostovoljno vračanje tujcev iz Republike Slovenije in reintegracijski programi v državi vrnitve tujcev”, ki bo trajal od 1. januarja 2019 do konca leta 2020 oziroma do porabe sredstev. Ministrstvo je za projekt namenilo 150 tisoč evrov.
Kamen na kamen … Na ministrstvu za notranje zadeve so se po dolgem času stvari v zvezi z reševanjem migrantske krize v Sloveniji le začele premikati v pravo smer. Tako so na MNZ objavili javni razpis za izvedbo projekta “Prostovoljno vračanje tujcev iz Republike Slovenije in reintegracijski programi v državi vrnitve tujcev”, kateremu so namenili 150 tisoč evrov.
Z vzpostavitvijo prostovoljnega vračanja tujcev želi MNZ “skrajšati čas nastanitve tujcev v Centru za tujce, kjer čakajo na odstranitev, zmanjšati stroške odstranitve, povečati število odstranjenih tujcev iz Republike Slovenije, povečati število prostovoljno vrnjenih tujcev, dajati prednosti prostovoljnemu vračanju, povečati pripravljenost tujcev na vrnitev v državo izvora, zmanjšati število prisilno vrnjenih tujcev, izvajati odstranitev tujcev v skladu s politiko EU in mednarodnimi trendi na področju vračanja, trajno odstraniti tujca iz Republike Slovenije in s tem z območja EU”.
Posebna pozornost namenjena migrantom iz Afganistana in Iraka
Pogoj za prijavo na razpis je prijaviteljeva zaveza, da bo izvajal zadani projekt v celoti. V razpisu je tudi jasno zapisano, da prijavitelji na projekt ne smejo delovati v nasprotju z določenimi smernicami, kar je dobrodošla novica, saj takoj izloči veliko večino nevladnih organizacij, ki si drugače polnijo proračune s prijavami na javne razpise ministrstev in uradov Republike Slovenije.
Posebna pozornost je v razpisu namenjena reintegraciji “tujcev” v Iraku in Afganistanu, kar je nadvse nenavadno, saj so nas osrednji mediji zelo dolgo prepričevali, da so kolone migrantov, ki drejo v Evropo, sestavljene v glavnem iz “sirskih beguncev”.
“Namen projekta je zagotavljanje možnosti prostovoljne vrnitve državljanov tretjih držav, ki so v postopku vračanja v državo izvora in reintegracijskih programov v državi izvora.” Z drugimi besedami, Slovenija je pripravljena financirati migrantovo pot nazaj v domovino. Na tej točki smo najbrž lahko hvaležni, da se lahko ilegalnih migrantov rešimo, če plačamo odkupnino.
Aktivnosti projekta “vključujejo vodenje in koordinacijo projekta (vsebuje tudi aktivnosti, povezane z zagotavljanjem prevajalcev ter drugojezičnih govorcev), pripravo in izdelavo promocijskih sredstev, informiranje tujcev o možnosti prostovoljne vrnitve, organizacija vrnitve tujcev in izvedbo reintegracijskega projekta”.
Za program reintegracije predvideno 150 tisoč evrov
V zvezi s tem programom, ki so mu namenili 150 tisoč evrov, je predvideno, da se na odraslo osebo in mladoletnika brez spremstva porabi največ 2.000 evrov ali v primeru družine 5.000 evrov. V projekt se lahko vključijo le tisti tujci, ki jim je bila s strani policije izdana odločba o vrnitvi. Ista oseba je v projekt lahko vključena le enkrat in le državljani tretjih držav. Reintegracijski program pa se bo izvajal na območju tretje države.
Od izvajalcev reintegracijskega programa se ravno tako pričakuje, da že imajo izkušnje s takim delom ter že vzpostavljeno mrežo delovanja v državah izvora, kjer bodo lahko poskrbeli za reintegracijo migrantov.
Kaj se bo izcimilo iz tega projekta, ki ga sofinancira Evropska unija iz sredstev Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF), kakšna bo uspešnost in kakšni bodo rezultati, bo pokazal čas. Jasno pa je, da je MNZ privzel predloge vračanja migrantov v države izvora in nudenja pomoči v teh državah, kot je to predlagala Višegrajska skupina, in ne gre več zgolj za ponavljanje mantre o redistribuciji ilegalnih migrantov, kot je to dolgo želela Nemčija.
Ivan Šokić