Möderndorfer še ni obupal v “akciji” proti Janši

Foto: STA

Poslanec SMC Jani Möderndorfer je v ponedeljek doživel hladen tuš, ko mu je predlog za skrajšan postopek dopolnjevanja zakona o strankah, ki ga ni uskladil z nikomer, padel na kolegiju predsednika državnega zbora Milana Brgleza (SMC). “Utrujen sem od tega, da se ves čas ukvarjamo s SDS in z Janezom Janšo. Sprejemamo zakone, da bi jim škodovali, jih disciplinirali. Jaz bi raje SDS premagal na pošten način,” ga je zavrnil vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. 

Franc Jurša (DeSUS) pa je glas proti pojasnil tako: “V tem mandatu smo se kar nekaj časa pogovarjali, da bi spreminjali zakon o političnih strankah. Ni bilo odprto to vprašanje. Bila so druga, ki so pomembna za stranke, in ste v SMC imeli največ pomislekov.” A Möderndorfer še ni obupal.

Pomota na pomoto na pomoto …
Skrajšan postopek je Möderndorfer poskušal doseči, da bi državni zbor o višanju kazni odločal aprila, torej na zadnji redni seji parlamenta pred volitvami. Predlog spremembe ureditve je podpisalo le 14 poslancev SMC, ker je nastajal v skrajni naglici, da bi ujeli rok, in je bilo le toliko poslancev največje stranke takrat dosegljivih, je povzel Möderndorfer. Zdaj upa, da bo zakon aprila spravil na dnevni red po rednem postopku in še uzakonil odvzem državnih dotacij strankam, ki bi (v prihodnosti) kršile čudaška pravila reforme financiranja strank iz časa vlade Alenke Bratušek. Takrat je največjo poslansko skupino Pozitivna Slovenija vodil prav Möderndorfer. Del teh pravil je, da zakon pravega goljufanja, če stranka denimo pol leta po volitvah sploh ne poravna računov za kampanje, nič ne kaznuje, drastične kazni pa določa, če kakšen samostojni podjetnik karkoli podari ali posodi stranki. Te nelogičnosti, da pravega goljufanja zakon ne kaznuje, za malenkosti pa močno udari, Möderndorfer ne poskuša popraviti. Le vrnil bi kazni izgube dotacij za leto ali pol leta, ki so jih ukinili pred štirimi leti tik pred evropskimi in parlamentarnimi volitvami za manjše kršitve.

Leta 2013 so z reformo vsem pravnim osebam (tudi podjetjem in vsem samostojnim podjetnikom) prepovedali vsako financiranje strank in kampanj ter za kršitve določili visoke globe in tudi odvzeme dotacij. Popolna prepoved daril pravnih oseb za stranke in kampanje je zelo neobičajna v zahodnem svetu. Večinoma države darila, ki pa morajo biti javno razkrita, posameznikov in podjetnikov celo davčno spodbujajo. Bolj prepoved prizadene desne stranke, ki praviloma bolj podpirajo svobodno podjetništvo. Na evropskih volitvah sta po tej reformi skupaj nastopili NSi in SLS. Koalicijski nastop je pokazal, da so prepoved slabo premislili: če bi SLS karkoli prispevala za skupno kampanjo, bi obe stranki doletele visoke globe, NSi pa bi lahko tudi izgubila dotacije.

Strel v koleno v vnemi prepovedovanj …
Na vrat na nos so zato v državnem zboru tik pred volitvami pred štirimi leti popravljali zakon in le dopustili izjemo (čeprav na napačen način), ki strankam omogoča vsaj skupno financiranje kampanj. Mimogrede so onemogočili še kazni odvzema državnih dotacij, strankam pa dovolili prelivanje denarja iz državnega zbora za pomoč poslancem na račune strank.

Po Möderndorferjevem mnenju so kazen odvzema dotacij ukinili pomotoma. Pomoto bi zdaj na hitro popravili. Da odvzema dotacij ni več, so v SMC ugotovili šele zdaj ob posojilu, ki ga je pri posameznici najela SDS in se mu je zaradi ostrih odzivov medijev SDS morala že odreči, trdi Möderndorfer. Na vprašanje, zakaj hkrati ne predlagajo tudi kazni, če stranka sploh ne plača računov za kampanjo, in s tem poskrbijo za  logičnost in sorazmernost, je Möderndorfer odgovoril, da zaradi tega, ker so pač predlagali le popravek napake izpred štirih let, sicer pa v vsebino ne posegajo.

Kdo ne plača tudi za pol milijona računov?
Računov za kampanje ne plačujejo stranke in kandidati z levice. V preteklosti jih ni plačala LDS, katere član je bil nekoč Jani Möderndorfer, na dveh zadnjih volitvah zapored pa SD Dejana Židana, na zadnjih pa tudi mariborski župan Andrej Fištravec. Leta 2011 je SD imela v bilanci kar za 537.285 evrov“kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev”. Pod tem so prikazali neplačane račune za različne kampanje. Samo za lokalne volitve 2010 je SD ostalo za 465.959 evrov neplačanih računov. To je več, kot je lani najela posojila SDS. Stroškov kampanj pred lokalnimi volitvami SD ni poravnala tudi pred štirimi leti. A znesek je bil bolj znosen. Takšen:

Vir: spletnicasopis.eu

Z desne smo bili neplačilu računov za kampanjo priča le po porazu Lojzeta Peterleta (NSi) proti Danilu Türku na predsedniških volitvah. Peterletu, ki je imel nestrankarski štab, je zmanjkalo 165.674 evrov. Vodja volilnega štaba, znani podjetnik Ivo Boscarol, je moral zaradi tega plačati 400 evrov globe.

Prvi v zgodovini sploh.

Po sodbi prvostopenjskega sodišča bi na nek način kazen za neplačane račune lahko doletela organizatorja kampanje Andreja Fištravca, a ne po zakonu, ki ga zdaj popravlja Möderndorfer, in ne za neplačilo samo. Sodišče Berliču očita ponarejanje uradne listine, kar je kaznivo po kazenskem zakoniku.

Obsodili so ga na pol leta pogojno. Ni še pravnomočno.

Peter Jančič / spetnicasopis.eu

 

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!