Na gradu Rajhenburg odprtje stalne razstave o tamkajšnjih kazenskih ustanovah

Na gradu Rajhenburg nad Brestanico, ki je po prenovi pred nekaj leti namenjen pretežno razstavni in muzejski dejavnosti so odprli novo stalno razstavo Kazenske ustanove na gradu Rajhenburg, 1848-1966. V dveh nekdanjih celicah in njunem predprostoru jo je pripravil tamkajšnji oddelek Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

Na gradu Rajhenburg odprtje stalne razstave o tamkajšnjih kazenskih ustanovah 2

Avtorica razstave in kustosinja omenjenega muzeja Irena Fürst

Avtorica razstave in kustosinja omenjenega muzeja Irena Fürst je povedala, da novo stalno postavitev o kazenskih ustanovah, ki so po drugi svetovni vojni delovale na gradu Rajhenburg, ob izvirnih predmetih in dokumentarnem gradivu dopolnjujejo pričevanja tamkajšnjih političnih zapornic in zapornika, ki je skušal pobegniti preko meje in je bil zaprt v brestaniški sprejemni postaji.

Ker je vsega ohranjenega gradiva preveč, prav tako pa tudi zaporniških zgodb, bo omenjeno nerazstavljeno gradivo v okviru stalne razstave na voljo le v elektronski obliki. Razstavo spremlja katalog, ki podrobneje predstavlja delovanje kazenskih ustanov na gradu v navedenem obdobju.

 

Po podatkih Fürstove so grad Rajhenburg po razpustu meniškega reda trapistov leta 1947 nacionalizirali. Leto kasneje ga je prevzelo takratno ministrstvo za notranje zadeve, od leta 1948 pa so na gradu delovale različne kazenske in kazensko-poboljševalne ustanove.

Na gradu Rajhenburg odprtje stalne razstave o tamkajšnjih kazenskih ustanovah 4Med temi najprej Kazensko poboljševalni dom (KPD) za ženske, v katerega so premestili obsojenke iz gorenjskih Begunj. Na Rajhenburgu so bile zaprte tudi na političnih procesih obdolžene zapornice, med katerimi je najbolj znana Angela Vode. Prvo leto delovanja KPD je bilo na Rajhenburgu zaprtih največ zapornic, skupaj nekaj manj kot 1100, od teh nekaj več kot 750 političnih in nekaj več kot 350 kriminalk.

Na gradu Rajhenburg odprtje stalne razstave o tamkajšnjih kazenskih ustanovah 3KPD za ženske na Rajhenburgu so ukinili leta 1956 in nato tam ustanovili KPD odprtega tipa za moške obsojence. Tega so leta 1959 ukinili kot samostojni zavod in ga nadomestili z organiziranim delovnim naseljem KPD Dob z režimom odprtega tipa.

Na tej t.i. ekonomiji Bohor so gospodarili do leta 1963, na Rajhenburgu pa so se nato do leta 1966 zvrstili še taborišče za madžarske begunce, sprejemna postaja Brestanica in zvezni zbirni center jugoslovanskega ministrstva za notranje zadeve, ki je deloval na gradu do vključno aprila 1966, je še povedala Fürstova.

SPS

  • RATATA

    Ej Bre stanica!

  • Franc Šink

    Tja so hodili se spolno zadovoljevat najvišji predstavniki tedanjih oblasti !

    • KAPIBARA

      Kot poje Balašević: “Al se nekad dobro “jelo”…

      • Franc Šink

        Ne vem kako naj ti odgovorim.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!