Ob 30. obletnici 57. številke Nove revije v organizaciji SAZU-ja je potekal posvet z naslovom Prispevki za slovenski nacionalni program II. Predsednik republike Borut Pahor je v uvodnem nagovoru podčrtal prežetost nacionalne in evropske ideje pred 30 leti in danes. Zavzel se je za pogumnejše razmišljanje s svojo glavo, a v evropskem kontekstu. Dogodka se je udeležil tudi nekdanji šef Centralnega komiteja Zveze komunistov Milan Kučan, ki je v času nastanka 57. številke Nove revije naredil vse, da ne bi prišlo do uveljavitve njenih demokratičnih idej.
“Ko so sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja Prispevki za slovenski nacionalni program utemeljili zgodovinsko potrebo po osamosvojitvi Slovenije, so hkrati poudarjali njen evropski kontekst. Zamisli o slovenski naciji ni navdihovala težnja po nacionalistični osamitvi, marveč želja po osamosvojitvi in pridružitvi demokratičnim evropskim narodom in državam,” je na posvetu v organizaciji Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) spomnil Pahor in dodal, da je bila ta presoja tudi odločilna.
Tako je opozoril na razglasitev lastne države, na polnopravnost članstva v Evropski uniji (EU), evroobmočja in schengenskega območja ter dejal, da bi površni opazovalec utegnil zato napačno meniti, da je glede usode nacije in države tako rekoč konec zgodovine in da bo vse samo še njeno samodejno recikliranje.
Potrebna je institucionalna reforma EU
“Finančna, begunska in varnostna kriza EU so v zadnjih letih tako površno sklepanje postavile pod velik vprašaj. Ne gre samo za manj predvidljivo prihodnost Slovenije v EU, temveč za bistveno manj predvidljivo prihodnost EU same. Tvegam mnenje, da so prej omenjene krize tudi posledica neučinkovitosti obstoječe institucionalne ureditve EU,” je poudaril Pahor.
Kot ugotavlja, je za dolgoročni obstoj in krepitev EU potrebna tudi njena institucionalna reforma in da je pravi čas za Ljubljansko pobudo za začetek procesa za sprejem nove ustave povezave, katere podpisnik je tudi sam. V tem smislu je mogoče do določene mere vleči vzporednice med tedanjimi Prispevki za slovenski nacionalni program in Ljubljansko pobudo. Za Pahorja je bistveno, da sta oba dokumenta nastala v času, ko se je zdelo samoumevno nadaljevanje nekega sistema nemogoče. Meni, da je velik pomen Ljubljanske pobude v tem, da je presekala intelektualno in politično molčečnost glede alternativ razkrajanju EU.
Postali smo družba z nizkim stanjem duha, pogojena z mentalno bedo
O novi evropski ustavi in 57. številki Nove revije “z mislijo o vzponu in zatonu neke generacije” je spregovoril tudi Peter Jambrek. Kot je dejal, so se pred 30 leti zavzemali za spoštovanje pravice do samoodločbe in do konstituiranja državnosti, njihova razmišljanja pa so ponudila programske smernice slovenske osamosvojitve.
Tedanji glavni urednik Nove revije Niko Grafenauer je na kratko povzel ozadje dogajanj leta 1987 in med drugim dejal, da je 57. številka prinesla novo koncepcijo slovenstva. Zdaj smo “družba z nizkim stanjem duha, pogojena z mentalno bedo”. Prepričan je, da smo “civilizacijsko pohabljena nacija, kjer se laž in resnica prekrivata in tvorita našo virtualno resničnost”. Opozoril je, da je tudi slovenska vloga v EU zelo dvoumna, če ne bomo znali trdno postaviti tistih izhodišč, ki so vezana na našo identiteto in naše interese.
Kučan kot zadnji vodja CK ZKS nekoč naredil vse, da se program Nove revije ni uresničil
Zanimivo je, da se je posveta, za katerega sicer niso delali veliko reklame, udeležilo precej vidnih obrazov tranzicijske levice, med njimi tudi Milan Kučan, ki je bil v času izida 57. številke Nove revije predsednik predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije (CK ZKS) in torej najvišji komunistični politični funkcionar, s tem pa tudi vrhovni šef Udbe. Kučan tedaj sicer ni sprožil represivnih ukrepov proti avtorjem prispevkov za slovenski nacionalni program (kot so to zahtevali iz Beograda), je pa skupaj s svojimi tovariši dal vedeti, da bo naredil vse, da se program ne bo uresničil. No, to ga vseeno ni oviralo, da se ne bi pojavil na zdajšnjem posvetu SAZU-ja.
Naj ob tem spomnimo, da so že pred časom napovedali nove prispevke za slovenski nacionalni program, navajamo avtorje in naslove:
– Dimitrij Rupel: “Železo in žamet” (Nova revija, nova država! Nova Evropa!)
– Peter Jambrek: Nova evropska ustava
– Matej Avbelj: Evropska unija kot nedržavna federacija
– Jože Mencinger: Zakaj je “manj” Evrope boljše kot “več” Evrope
– Darko Darovec: Geostrateška vloga slovenskega prostora
– Matjaž Gams: Globalizem in prednosti superinteligence
– Andrej Rahten: Srednja Evropa, slovenske izkušnje in perspektive
– Peter Kovačič: – Peršin: Dileme Slovencev med narodom in državo
– Rok Svetlič: Subjektiviteta Slovencev kot nacije in avtoimuniteta
– Jernej Letnar Černič: Vladavina človekovega dostojanstva v slovenski družbi
– Bojan Godeša: Vprašanje sprave – posledice v slovenski družbi
– Spomenka Hribar: Avantgardno sovraštvo in sprava II.
– Tomaž Grušovnik: Slovenija in tretji korak k etičnemu zaporedju
– Marko Ivan Rupnik: Preroškost srca
– Tine Hribar: Slovenci in druga evropska renesansa
Iz seznama je razvidno, da je sestava avtorjev – pričakovano – precej drugačna kot pred tridesetimi leti. Med avtorji je mogoče najti tudi predstavnike mlajših generacij, vmes pa so tudi intelektualci iz kroga tranzicijske levice. Slednja je očitno, kot je razvidno, znova »zajahala konja« nacionalnega programa …
Demokracija