Vrhovno sodišče RS ne spoštuje odločbe Ustavnega sodišča RS glede hrambe elektronskih komunikacij.
Ustavno sodišče RS je na zahtevo informacijske pooblaščenke z odločbo 3. julija 2014 razveljavilo člene – 162., 163., 164., 165., 166., 167., 168. in 169. – Zakona o elektronskih komunikacijah. Ustavno sodišče je bilo relativno ostro in je operaterjem elektronskih komunikacij zapovedalo: »2. Operaterji iz prvega odstavka 163. člena Zakona o elektronskih komunikacijah morajo nemudoma po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije uničiti vse podatke, ki jih hranijo na podlagi izpodbijanih določb«.
Še pred tem je o tej tematiki odločalo tudi Sodišče Evropske unije, in sicer je 8. aprila 2014 sprejelo odločbo, s katero je direktivo EU s tega področja razglasilo za neveljavno, češ da je zakonodajalec z njenim sprejetjem prekoračil meje, ki jih zahteva spoštovanje načela sorazmernosti iz Evropske listine o temeljnih pravicah. Odločitev slovenskega ustavnega sodišča je bila tako pričakovana.
Gre za občutljive podatke, ki bi jih morali uničiti
Moj prispevek seveda ni namenjen visoko strokovnim pravnim razpravam, ampak je namenjen preprostim ljudem in njihovim potrebam. Kaj je torej v svojem bistvu odločilo Ustavno sodišče RS? Ustavno sodišče je razveljavilo tiste člene Zakona o elektronskih komunikacijah, ki operaterjem nalagajo tudi zbiranje, hrambo in arhiviranje tistih podatkov, ki jih za potrebe kazenskih postopkov ti posredujejo policiji oziroma tožilstvu. V praksi gre za podatke o tem, koga ste klicali z vašega telefona, koliko časa ste govorili, kdo vas je klical in podobno. Gre tudi za druge komunikacije, recimo tiste o tem, komu ste poslali SMS, MMS, od koga ste kaj takega prejeli. Lahko gre tudi za vašo elektronsko pošto, komu ste poslali kakšno sporočilo in od koga ste kakšno sporočilo prejeli. Take podatke so operaterji elektronskih komunikacij pod zakonsko določenimi pogoji pošiljali policiji in tožilstvu za potrebe kazenskega postopka. Kot rečeno, pa je ustavno sodišče že leta 2014 odločilo, da ti členi omenjenega zakona ne veljajo več in da je treba tako zbrane podatke takoj uničiti. In kaj se je zgodilo pri nas? Podatki kažejo, da prav nič.
Davkoplačevalci bomo zopet plačevali odškodnine
Toda “Masleševa kompanija”, se opravičujem, Vrhovno sodišče RS je sprejelo stališče, da Ustavno sodišče RS ni poseglo v 149./b člen Zakona o kazenskem postopku, ki sicer pravi, da so operaterji za potrebe kazenskega postopka takšne podatke dolžni posredovati policiji in tožilstvu. No, in na tej osnovi stvari potekajo naprej, tako kot so do odločbe ustavnega sodišča. Ne vemo sicer, ali so operaterji na podlagi odločbe ustavnega sodišča podatke, pridobljene na podlagi razveljavljenih členov, uničili ali ne. Če so jih uničili in operaterji zdaj pošiljajo podatke iz tiste baze podatkov, ki so zbrani na podlagi ekonomsko-naročniških namenov, je to po mojem mnenju seveda popolnoma nezakonito, ker podatki pač niso zbrani za potrebe kazenskih postopkov, ampak za potrebe ekonomsko-naročniških razlogov. Nastane tudi vprašanje, če in zakaj operaterji zbirajo ekonomsko-naročniške podatke za tako imenovane predplačnike. Teh pa sploh ne bi smeli zbirati, saj so predplačniki.
No, ali imam prav jaz ali “Masleševa kompanija”, bo odločalo Ustavno sodišče RS na podlagi številnih zahtev odvetnikov v številnih postopkih, kjer je šlo za podobne primere posredovanja podatkov operaterjev. Moji pogovori z nekaj nekdanjimi ustavnimi sodniki kažejo na to, da imam prav jaz in ne “Masleševa kompanija”. Če ustavno sodišče odloči, da “Masleševa kompanija” nima prav, bodo posledice zelo velike. Na stotine kazenskih postopkov bo padlo, davkoplačevalci pa bomo plačali odškodnine.
Vinko Gorenak