Do zob oborožene maškare na partizanskih prireditvah ponosno postopajo okoli spomenikov pobitih. Kdo lahko na prireditvah vihti orožje? Je nošenje orožja sploh dovoljeno?
Na raznih partizanskih prireditvah, ki jih je po vsej Sloveniji tekom leta mnogo, vidimo mlade in stare, ženske in moške, ki našemljeni v partizane v rokah vihtijo puške in pištole ter vzklikajo bojne fraze starega totalitarnega režima. Kot nas učijo zgodovinska dejstva, so bitke, kot je denimo dražgoška, v katerih so pod streli nemške vojske padli številni naši rojaki, potekale pred sedmimi desetletji. A danes so na tovrstnih prireditvah do zob oboroženi tudi številni mladi, ki niso okusili niti osamosvojitvene vojne pred 27 leti, kaj šele bojev med Nemci in partizani.
Kdo lahko nosi orožje?
Poslanec Slovenske demokratske stranke Vinko Gorenak je postavil pisno poslansko vprašanje v zvezi z zakonskimi pogoji in omejitvami glede nošenja orožja na javnih prireditvah in pri ponazoritvah posameznih zgodovinskih dogodkov. V odgovoru, pod katerim je podpisana ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, opozarjajo na zakon o javnih zbiranjih, po katerem udeleženci na prireditev ne smejo prinašati orožja, eksplozivnih snovi, pirotehničnih izdelkov ali nevarnih predmetov oziroma snovi ter motiti reda na prireditvi. “Naloga reditelja na podlagi 25. člena navedenega zakona je, da prepreči dostop osebi, ki bi želela na shod oziroma prireditev prinesti orožje oziroma druge nevarne predmete,” so zapisali. Za kršenje zakona je predpisana denarna globa, sledi tudi odvzem orožja in streliva.
Orožje zaprto v embalaži
Ministrstvo za notranje zadeve smo povprašali, kdo lahko pridobi dovoljenje za nošenje orožja na prireditvah, kot smo ji bili priča v Dražgošah. “Iz določb zakona o javnih zbiranjih in zakona o orožju povsem jasno izhaja, da ni podlage za izdajo dovoljenja, s katerim bi se udeležencu shoda ali prireditve dovolilo nositi orožje na omenjenih prireditvah, oziroma se takšnega dovoljenja iz razloga javne varnosti po veljavnih predpisih ne sme izdati,” so odgovorili za naš tednik. Tudi ko gre za onesposobljeno orožje, so zakonski predpisi precej strogi. Onesposobitev orožja lahko opravi samo za to usposobljen puškar, lastnik orožja pa ga lahko prenaša samo zaprtega v embalaži in tako, da ne vznemirja ljudi. To pomeni, da onesposobljenega orožja na javnih prireditvah ne sme vihteti nihče, tudi v primeru, ko si na glavo nadene partizansko čepico.
Kaj si policija sploh upa?
Kaj lahko policija stori na tovrstnih prireditvah, ko vidi mahače z orožjem, ki ponosno postopajo okoli spomenikov pobitih? Ne samo, da imajo pooblastila za vzdrževanje varnosti in reda na prireditvah, zakonska podlaga jim celo daje pooblastilo, da na prireditvi preverjajo, ali se prisotno orožje nosi oziroma poseduje skladno z veljavnimi predpisi. Preverjajo lahko orožne listine, dovoljenja in druge dokumente, kot so potrdila o onesposobljenosti orožja. Na konkretni vprašanji, ali so imele osebe z orožjem na prireditvi v Dražgošah 14. januarja 2018 dovoljenje za nošnjo orožja, in kako so pristojni organi preverjali, ali je šlo za repliko, onesposobljeno orožje ali kar pravo puško, nismo dobili konkretnega odgovora. Vprašanje je, koliko si policija sploh upa opravljati svoje delo, ko gre za tako imenovane partizane, ki so zaščiteni bolj kot kočevski medved. Glede na to, da lahko predstavniki Zveze združenj borcev NOB Slovenije poslance državnega zbora brez sramu in sankcij okličejo za “lažnive kurce”, je očitno, da je poveličevalcem nekdanjega totalitarnega režima dovoljeno prav vse. V “objektivnih” slovenskih medijih bi policijo hitro označili za represivni organ, fašiste ali nadlegovalce herojev.