Nesposobna Cerarjeva vlada med policiste in vojake vnaša razdor – oboji grozijo s stavko, ljudstvo jih podpira, da niso “sužnji elit”

Fotografija je simbolična (foto: STA)

Vojaki so užaljeni, ker Cerarjeva vlada policiste postavlja na prvo mesto, policisti vztrajajo na svojem, da ne pristajajo, da vlada kupuje socialni mir na račun razvrednotenja poklica policist, oboji pa grozijo s stavko. Se nam pod vlado Mira Cerarja obeta popoln kolaps sistema, ker ministrstvo za javno upravo ne zna prisluhniti ne enim in ne drugim, poleg tega pa je brez kompasa in s slabimi argumenti?

Dnevnik Večer je v svojem članku Na uravnilovko med uniformiranci policisti ne pristajajo. Svoj prav dokazujejo s petnajst let staro analizo predstavil primerjavo uniformiranih delovnih mest, ki temelji na t. i. Zenijevi analizi iz leta 2002. V tem članku je prikazano, da se policisti pri argumentiranju neprimerljivosti svojega poklica sklicujejo na to 15 let staro analizo, saj drugih meril in kriterijev ni na razpolago. Na ta članek se je odzval Sindikat policistov Slovenije, ki je kritičen, da Vlada RS do leta 2017 ni uspela pripraviti objektivnih kriterijev in meril, ki bi med temi poklici postavila jasna izhodišča v naši državi, hkrati pa ne pristajajo na namero Cerarjeve vlade in predvsem ministrstva za javno upravo po izenačenju drugih poklicev s policisti. “Podpiramo vsako odpravo anomalij pri vrednotenju podplačanih delovnih mest, zahtevamo pa, da se odprava anomalij opravi na podlagi objektivnih in jasnih kriterijev in na njihovi osnovi tudi ustrezno določi razmerja med različnimi poklicnimi skupinami,” so jasni.

V omenjenem sindikatu so prepričani, da se je zahtevnost dela policista v primerjavi z drugimi poklicnimi skupinami v tem času še dodatno bistveno povečala in ravno zaradi tega od ministrstva za javno upravo, ki sicer vodi pogajanja za odpravo anomalij, pričakujejo, da pripravi jasna in nedvoumna merila ter kriterije, ki bodo omogočali objektivno vrednotenje posameznih delovnih mest glede na zahtevnost, obseg pooblastil odgovornosti, nevarnosti, stopnje posega v človekove pravice in podobno.

Policisti svoje stališče zagovarjajo, saj so dobili dodatne naloge z najvišjo stopnjo odgovornosti
Policisti ne pristajajo na uravnilovko, ker so po letu 2008 pridobili še dodatne naloge z najvišjo stopnjo odgovornosti in dodatna pooblastila, ki bistveno posegajo v človekove pravice in svoboščine. “Samo v zadnjem času lahko mednje štejemo, na primer, izvajanje sistematične mejne kontrole na schengenski meji ter uporabo električnega paralizatorja, da o spremenjenih varnostnih okoliščinah, v katerih deluje slovenska policija, sploh ne govorimo,” sporoča Sindikat policistov Slovenije.

Slutijo nateg: Ministrstvu ne verjamejo, da je izenačitev plač s policisti samo začasna
Prav tako policisti ne pristajajo na argumente ministrstva za javno upravo, da je izenačitev plač drugih uniformiranih poklicev s policisti samo začasna zaradi prehoda policistov v VI. tarifno skupino, saj so prepričani, da je takšno argumentiranje popolnoma neprimerno in zavajajoče. To utemeljujejo tudi s tem, da leta 2018 ne bodo vsa delovna mesta policistov prevedena v VI. tarifno skupino, temveč se bodo nekatera še vedno izvajala v V. tarifni skupini, pri čemer bodo njihova pooblastila, odgovornosti in obremenitve še vedno bistveno višje kot drugi ‘primerljivi’ poklici v javnem sektorju. Sindikat policistov sicer podpira vsako odpravo anomalij pri vrednotenju podplačanih delovnih mest, vendar zahtevajo, da se pri odpravi le teh “najmanj ohrani doseženo razmerje med policisti in ostalimi uniformiranimi poklici, kot je bilo vzpostavljeno v Stavkovnim sporazumom obeh policijskih sindikatov in Vlade z dne 2. 6. 2016. Ne moremo pa pristati na kupovanje socialnega miru na račun razvrednotenja poklica policist”.

Ne vidijo drugega izhoda kot stavko
Predsednik Sindikata policistov Slovenije Kristjan Mlekuš še dodaja, da imajo izkušnje, da “drugače kot s stavko ne moremo voditi socialnega dialoga v tej državi. Zavedamo se, da motnje v varnostnem sistemu zaradi stavk nastajajo in se bodo odražale predvsem v prihodnosti, ampak to mora postati odgovornost politike do državljanov, da postavi objektivne kriterije in možnosti, da bodo državljani živeli v varni državi. Policisti bomo vse naredili za varnost naših državljanov tudi v prihodnosti, za varnost naših otrok, vendar pa želimo, da politika to prepozna in tudi ustrezno ovrednoti”.

Pripadnik Slovenske vojske s puško F2000S, za katero primanjkuje streliva. (foto: STA)

Stavko napovedujejo tudi vojaki, pravosodni policisti in cariniki
S predlogom vlade pa so nadvse nezadovoljni tudi vojaki, predvsem pa razočarani, kako nizko vlada vrednoti njihovo delo. Marjan Lah iz Sindikata ministrstva za obrambo pravi, naj se vlada sama odloči, ali so vojaki enakovredni s policisti ali ne. Vendar dodaja: “Če nismo, to pomeni razpad enotnega plačnega sistema.” Vsekakor pa bodo vztrajali pri dvigu plač za tri plačne razrede, ker so si toliko izpogajali tudi policisti v ločenih pogajanjih, ki so jih dosegli s stavko. Sprašuje se tudi, kakšna je prihodnost zaposlovanja v vojski, češ, kdo se bo sploh še zanimal za zaposlitev v vojski, če pa kot policist že v izhodišču dobiš boljšo plačo in službo za nedoločen čas, piše omenjeni dnevnik. Darko Milenkovič, prav tako s SMO, pa je prepričan, da ne bodo uspeli obdržati niti tega kadra, ki ga imajo. “Vsak poklic represivnih organov ima svoje specifike. Ne smemo pozabiti, da edino vojak mora po 45. letu starosti oditi iz sistema in ne more dočakati starostne pokojnine. Edino vojak ne sme stavkati in ne sme biti član politične stranke. Edino vojak po tem sistemu je 3,5 meseca odsoten od doma zaradi opravljanja nalog na mednarodnih vajah – ne na misijah, saj je to še dodatna odsotnost, usposabljanjih in drugih nalogah, ki jih narekuje poklic. Vojak ima tudi najvišja pooblastila pri uporabi strelnega orožja,” je dejal Milenkovič. Zato se je sindikat vojakov povezal s cariniki in pravosodnimi policisti, ki napovedujejo: “V kolikor Vlada RS ne bo prisluhnila zahtevam vojakov, zaposlenih v obrambnem resorju, carinikov in pravosodnih policistov, enako kot je to storila pri zahtevah policistov in zdravnikov, se bodo omenjeni trije sindikati preoblikovali v stavkovni odbor in začeli s stavkovnimi aktivnostmi!”

V vladi si niso enotni, koliko posameznim poklicnim skupinam, pri katerih so ugotovljene anomalije, dvigniti plačo oziroma v kateri plačni razred jih uvrstiti. Neodločnost vlade pa so prepoznali tudi uporabniki družbenih medijev, ki so prepričani, da želi vlada spreti policiste in vojake, vendar naj se uprejo temu, da bodo “hlapci elit”.

Marjanca Scheicher