Saj ni res, pa je. Medtem, ko otroci za štirimi stenami Pediatrične bolnišnice v Ljubljani umirajo in se naše zdravstvo utaplja v dolgih čakalnih vrstah, slabem finančnem stanju in korupciji v zdravstvu, se ministrica razgibava in sprošča, namesto, da bi končno naredila kaj, da bi reformirala zdravstvo, ki je tako zelo potrebno sprememb kot je riba na suhem potrebna vode.
Milojka Kolar Celarc je kljub obljubam, da bo predstavila konkretno reformo, ki bi izboljšala stanje, predstavila le nekakšna izhodišča, s čimer je pokazala, da ji za slovenske državljane ni prav veliko mar. Namreč, dejstvo je, da se čakalne vrste še naprej podaljšujejo, kljub temu, da so na ministrstvu v rešitev te problematike vložili že več milijonov evrov davkoplačevalskega denarja. Statistika Nacionalnega inštituta za javno zdravje namreč kaže, da je vsak mesec za 2 odstotka več čakajočih nad dopustno mejo, kot v obdobju preteklega meseca. Poslanka največje opozicijske stranke SDS in predsednica komisije, ki preiskuje korupcijo v slovenskem zdravstvu, Jelka Godec, je povedala, da naj bi po nekaterih podatkih v tem mesecu čakalo že več kot 500.000, torej pol milijona ljudi. “Glede na to, da nas je samo dva milijona, pol milijona pa jih čaka v vrsti, potem ne vem, kje je tu kvalitetno slovensko zdravstvo.”
Zdravstveno omizje na #posvetPV z ministrico Kolar Celarc in gospodarstveniki o zdravju na delovnem mestu se je začelo aktivno #SLOdelujem pic.twitter.com/4Vn2ebjyEM
— Ministrstvo za zdravje (@MinZdravje) June 12, 2017
Bodo odgovorni za korupcijo sploh odgovarjali?
Preiskovalna komisija na področju žilnih opornic s svojim delom konkretno kaže na alarmantnost korupcije v zdravstvu, kljub temu, da ta razkriva, kdo je koruptivna dejanja zagrešil in kdo je bil pri njih udeležen, pa ministrica ne naredi nič, da bi od institucij pregona zahtevala intenzivno ukrepanje.
Poleg problematike neustreznega kadrovanja v javnih zdravstvenih zavodih, ki ga izvaja ministrstvo za zdravje, in še bolj birokratskega načina e-naročanja, ki naj bi naročanje pospešil, v resnici pa ga samo še dodatno zapleta, se opravičeno sprašujemo, koliko ljudi bo moralo še umreti, da bomo končno priča izboljšavam, ki jih nujno potrebujemo. Morda takrat, ko se bodo na ministrstvu dovolj razgibali in dobili elan, da opravijo nalogo, za katero so plačani iz davkoplačevalskega denarja?
N. Ž.