Škandalozno: Kršiteljica človekovih pravic Nina Betetto izvoljena za začasno predsednico Vrhovnega sodišča in celo predlagana za ustavno sodnico

Nina Betetto (foto: STA)

Vrhovni sodniki so na današnji občni seji sprejeli odločitev o začasnem vodenju Vrhovnega sodišča, saj zdajšnjemu predsedniku Vrhovnega sodišča Branku Masleši mandat poteče konec tega meseca. Vodenje so zaupali v roke Nine Betetto, dosedanje podpredsednice Vrhovnega sodišča, ki se kot sodnica največkrat pojavlja kot kršiteljica človekovih pravic pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Prav tako pa so jo soglasno predlagali tudi za ustavno sodnico.

Danes opolnoči poteče razpis za predsednika Vrhovnega sodišča, na katerega sta doslej prispeli dve vlogi: kandidirata vrhovni sodnik Damijan Florjančič ter vrhovni sodnik, svetnik Rudi Štravs. Prvi, aprilski razpis ni vzbudil zanimanja sodnikov, saj se nanj ni prijavil nihče, drugi pa je bil neuspešen, saj je o njem minister za pravosodje Goran Klemenčič odločil, da je stroka neenotna in sugeriral ponovitev razpisa.

Branku Masleši poteče mandat konec novembra, zato so vrhovni sodniki na današnji občni seji odločali o začasnem predsedniku Vrhovnega sodišča. Začasno vodenje so prepustili v roke dosedanje podpredsednice Vrhovnega sodišča Nine Betetto, pri čemer je potrebno poudariti, da o predlogu za imenovanje Betettove sploh niso odločali, saj so prišli do sklepa, da za to ni prav nobene potrebe. Prav tako pa so soglasno sprejeli tudi predlog, da Vrhovno sodišče Betettovo predlaga za ustavno sodnico.

Kot smo doslej pisali, omenjena sodnica ni bila primerna za Evropsko sodišče za človekove pravice, kjer je doživela pravo blamažo. Prav tako pa ni primerna niti za predsednico Vrhovnega sodišča ali za ustavno sodnico.

Nina Betetto, kršiteljica človekovih pravic
O Nini Betetto smo že pisali kot o sodnici, ki je kot vrhovna sodnica prisostvovala številnim senatom, kjer so bile dokazano kršene človekove pravice. Evropsko sodišče za človekove pravice je takšne sodbe razveljavilo in prisodilo pravico oškodovanim ter kaznovalo državo, ta pa je plačala kazen. Ironično je, da je ta ista oseba kandidirala za to isto evropsko sodišče. Kandidaturo Betettove za ESČP je ustavni pravnik Jurij Toplak  komentiral z besedami: “Ona je ena izmed sodnic, ki se največkrat pojavijo v sodbah, kjer so bile kršene človekove pravice posameznikov.” Nič čudnega, da je prejela le 14 glasov v primerjavi s 113 glasovi Marka Bošnjaka.

Jurij Toplak (Foto: STA).

Ustavni pravnik Jurij Toplak (Foto: STA)

Kaj pa ugled države in stroke?
Sprašujemo se, v čigavem interesu torej deluje Betettova, če država in sodišča izgubljajo finance in ugled. Pri sojenju v primeru Patria ni izločila pristranske sodnice ter  je protiustavno sodbo tudi potrdila, kar se je prevesilo v politično obračunavanje.

Škandal z nerazglašenimi oporokami
Ko je bilo javnosti razkrito, da so našli 945 nerazglašenih oporok na 44 sodiščih, kar je več kot trikrat več kot v uradnih komunističnih časih (od leta 1945 do leta 1991), je Nina Betetto mirno priznala, da ta anomalija res obstaja in da ne bo nobenih ukrepov, temveč naj oškodovanci iščejo pravico z zasebnimi tožbami. Državljani in davkoplačevalci pa takšno držo predsednikov in podpredsednikov pomembnih državnih institucij zavračamo, ker si ne prizadevajo za zakonitost in zaščito državljanov pred državnimi organi.

Izjava Jasne Murgel v kontekstu izbire ustavnih sodnikov – poskus politizacije sodišč
Jasni Murgel iz SMC se je zareklo, kakšne apetite ima politika pri kadrovanju Ustavnega sodišča – med kandidati je spet gospa Betetto -,  kar je obsodil celo bivši ustavni sodnik Lojze Ude.

Lojze Ude

Lojze Ude

“Gre za izrazito neprimerno izjavo, saj izbira ustavnih sodnikov po kriteriju politične pripadnosti ni higienična. Tudi meni niso bile všeč zadnje odločitve Ustavnega sodišča, vendar se kljub temu ne sme izbirati po ključu politične pripadnosti. Izjava Murglove je sporna tudi z vidika odnosa zakonodajne veje oblasti do ustavnega sodišča, ker se hoče na ta način doseči, da bi bilo ustavno sodišče le še orodje v rokah politične stranke, ki je na oblasti,” je dejal Ude.

Kakšen naj bo predsednik vrhovnega sodišča?
Predsednik vrhovnega sodišča ali ustavni sodnik bi moral biti človek, ki mu je mogoče zaupati, ki razsoja po  zakonu, ki noče “tepihovati” političnih nasprotnikov in ki deluje v najvišjo možno korist ter ugled države, državljanov ter sodišč. Predsednik Sodnega sveta Marko Novak je v začetku oktobra za Delo dejal, da iščejo “človeka z vizijo”, ki naj bi imel tudi izkušnje z vodenjem na nižjih instancah.

Zakaj se pošteni sodniki izogibljejo določenim funkcijam?
Zanimivo je, da tako vplivna funkcija zbudi tako malo zanimanja. Zgolj domnevamo, da zato, ker si pošteni sodniki ne želijo mazati rok in svojega imena pri sodbah, kjer obstajajo deljeni politični interesi. A ravno to izogibanje je krivo, da se pri nas ne spremeni atmosfera. Le korektni in pošteni ljudje na takih funkcijah lahko spremenijo delovanje in ugled določenih institucij. Ljudje ene knjige in avtokratske ideologije, ki z veseljem sprejmejo funkcije, lomastijo po njih in sramotijo vse, ki jim je mar za delovanje pravne države.

A. B., N. Ž., STA