NLB, od Udbe ugrabljena (2. del): Kavčič kritičen do Arharja in agenta Zakrajška

Niko Kavčič v svojih zapiskih razkriva način delovanja NLB in njene predhodnice Ljubljanske banke, ki je bila – očitno še vedno ostaja – plen udbovske in partijske elite. Vse se je odločalo v ozkih  krogih, kar nakazuje tudi Kavčičeva zabeležka z dne 12. februarja 1996, ko je Kavčič na sedežu Združene liste obiskal Janeza Kocijančiča. Za osvežitev spomina,  Združena lista socialnih demokratov je naslednica Zveze komunistov Slovenije oziroma Stranke demokratične prenove, Kocijančič pa je bil njen predsednik do leta 1997, ko je predsedovanje prevzel Borut Pahor.

Kljub temu, da smo že imeli nekaj let samostojno državo in večstrankarske volitve, so partijci in udbovci v zelo ozkih krogih določali usodo podjetij in seveda tudi usodo ljudi. Kocijančič in Niko Kavčič sta ob tem pogovoru imela na mizi vrsto aktualnih tem takratnega časa in ko gledamo s perspektive dveh desetletij, je večina od teh ljudi še vedno tako ali drugače prisotnih na našem bančnem, gospodarskem ali političnem parketu: Arhar, Gaspari, Hazabent, Voljč, Zakrajšek, Rant, Drenovec, Kos, Bole …

Kavčič ni maral Arharja in agenta Zakrajška
Iz Kavčičevih zapiskov je razvidno, da je bil do Arharja izjemno kritičen. Prišteval ga je v Peterletov krog, saj govori o navezi Šter – Drobnič – Peterle – Arhar, ki so v primeru Tama in Tam Deutchlanda izgube spravili pod mizo. Pri Arharju Kavčič ne more pozabiti njegove vloge v LHB Frankfurt in tesne navezave z Borisom Zakrajškom, Hazabendom in Kleindienstom. Kritičen je do Arharjeve kadrovske politike – Arhar je bil v tem času guverner Banke Slovenije -, ki jo pod točko ena označi, kako Arhar najprej diskvalificira vodilni kader v Ljubljanski banki, nato pa hoče vrniti Zakrajška v vrh te banke. Kavčič v pogovoru s Kocijančičem tudi zahteva, da je treba “agenta Zakrajška poslati drugam”. Agent Zakrajšek je nato delal znane umazane posle v frankfurtski LHB, kjer je bil pred tem direktor tudi Arhar.

Boris Zakrajšek (foto: STA)

Kavčič apelira: Potrebna je mobilizacija
Kot v starih partizanskih časih je Kavčič leta 1996 apeliral na Janeza Kocijančiča, da se začne mobilizacija, to je, da se v banke nastavljajo njihovi kadri, kot so Gaspari, Voljč, Bole, Slavinec, Kos, Geržina, Košir, malo naprej pa Kavčič pozove Kocijančiča, naj poskrbi, da novi ljudje prevzamejo dediščino. Kljub temu, da za Gasparija ni imel ravno lepih besed, rekel je namreč, da vodstvenim in organizacijskim prijemom ni dorasel, je bil Gaspari zaradi svojega družinskega porekla vseskozi v ožjem izboru najpomembnejšega dogajanja v slovenskem bančništvu, kot guverner Banke Slovenije ali kot minister za finance.

Kavčič je bil kritičen, da je Združena lista januarja 1996 izstopila iz Drnovškove vlade. Zanimalo ga je tudi, kdo je Ivana Krefta (akcija 25 poslancev) spodbudil k “revitalizaciji” Staneta Kavčiča. Sicer pa so novinarji v takratnem času na Nika Kavčiča tudi pritiskali, da bi polemiziral z Janezom Janšo, toda Kavčič je to zavračal.

 

Miro Petek