Glede na to, da je danes zadnji dan predčasnih volitev za predsednika republike, je jasno, da bo kmalu znan tisti, ki mu bodo državljani zaupali mandat za opravljanje predsedniške funkcije. Na včerajšnjem soočanju smo na Nova 24TV gostili vse kandidate, razen Maje Makovec Brenčič, ki je svoj izostanek opravičila s sejo vlade, in jih soočili s temami, ki se jih številne druge televizije ne upajo lotiti, med drugim smo se tako dotaknili področja Zakona o socialno varstvenih prejemkih, afere pranja denarja v NLB, odnosa do izvensodno pobitih, arbitraže, stanja v slovenskem pravosodju in usmeritve zunanje politike.
Zakon o socialno varstvenih prejemkih, ki ga je sprejela vlada Boruta Pahorja, opredeljuje dolžnost dedičev, da morajo vračati socialno pomoč, ki jo je za časa življenja prejemal zapustnik, določal pa je tudi zapis zaznambe na nepremičnine. Pahor je komentiral, da se je kot predsednik republike vedno trudil za to, da bi bil predsednik vseh Slovencev. “Kot predsednik vlade sem opravljal delo v najtežjem obdobju po osamosvojitvi Slovenije,” je dejal in dodal, da je bilo treba sprejemati težke odločitve. “Trudili smo se, da jih ne bi na račun revnih.” Romana Tomc je na Pahorjev komentar odvrnila, da je bila v tistem času narejena ena največjih krivic ljudem v Sloveniji. Kar 50.000 ljudi se je namreč odpovedalo varstvenemu dodatku zato, ker jim je država grozila, da bodo morali zastaviti svoje premoženje. Po besedah Tomčeve je to še posebej prizadelo ljudi na podeželju in še danes ta krivica ni odpravljena. “Predsednik Pahor bi se moral takrat kot predsednik vlade in zdaj kot predsednik države zavzeti za njih in zahtevati odpravo krivic.”
Angelca Likovič je glede omenjenega zakona opozorila, da se Pahor ni nikoli zavzel za revne in pomoči potrebne, Ljudmila Novak pa je spomnila na kmečke ženske, ki jim je bila s tem odvzeta skromna pokojnina, pri tem pa je potrebno zavedanje, da te na podeželju delajo od jutra do večera. Pahor je na dane očitke odvrnil, da poprava krivic ni stekla zaradi pomanjkanja podpore. Andrej Šiško je opozoril, da je kriminal, da so bili ljudje za socialno podporo prisiljeni tudi izgubiti malo premoženja, ki so ga imeli. “Delovanje proti ljudem je sramota.” Pahor se je odzval z besedami, da zna sprejeti kritike, če so te kontradiktorne, pa jih težje razume. “Kot predsednik vlade sem bil deležen kritik, da zaradi osredotočenosti na revne ljudi ne znam vzpostaviti konkurenčnega gospodarstva. Danes pa sem tarča kritik, da sem rezal socialne pravice, da bi omogočil, da bi se Slovenija izvlekla iz krize.” Tomčeva je Pahorja na podlagi povedanega opozorila, da socialna pomoč nima nič skupnega s konkurenčnim gospodarstvom in poudarila, da je bistvo, da te krivice še danes niso odpravljene ter dodala, da je čas, da se te kritike odpravijo. “Večkrat smo vložili predlog za to, a je bil ta vsakič zavrnjen s strani levih vlad.”
V primeru pranja denarja se počne vse za prikritjem kriminala
V času vlade Boruta Pahorja je prišlo tudi do nepredstavljivega zločina v največji državni banki NLB, kjer se je oprala milijarda dolarjev iranskega denarja, kar pa je odkrila šele komisija, ki jo vodi dr. Anže Logar. Tomčeva, ki je zadevo izpostavila v Evropskem parlamentu, je dejala, da je nemoralno, da se funkcionarji, ki so vodili državo v času te afere, še niso umaknili iz vodilnih položajev. “Vesela sem, da je zadeva prišla na parket Evropskega parlamenta,” je povedala in dodala, da Pahorju najbolj očita to, da je v tej zadevi pogledal stran, namesto, da bi poskrbel za to, da se tudi takšne krivice v naši državi ne bi dogajale. “Ti isti, ki so bili odgovorni za to, da se je to lahko zgodilo, so zdaj na drugih položajih in ti naj bi bili tisti, ki bi preiskovali samega sebe. To ne bo mogoče,” je povedala Tomčeva in dodala, da se očitno počne vse v smeri, da se ta kriminal prikrije.
Pahor: “Za afero pranja denarja sem izvedel letos”
Pahor trdi, da je tako kot večina slovenske javnosti, za afero pranja denarja izvedel letos. Povedal je, da je novembra 2010 v uradu prejel obvestilo Sove, en mesec preden so nehali prati in dve leti po tem, ko so ga pričeli prati. “V tem dokumentu, za katerega se zavzemam, da bi postal javen, je pisalo, da se je Urad za preprečevanje pranja denarja že pričel ukvarjati z zadevo, zato Tomčevi pravim, da nisem pogledal stran, ker tega dokumenta nisem videl. Svetovalcu se je zdelo, da to ni tako pomembna in alarmantna tema, saj ni nič pisalo o milijardi opranega denarja.” Tomčeva je to komentirala, da bi moral vlado voditi predsednik vlade, ne pa svetovalci, Novakova pa dodala, da očitno našo državo vodi nekdo drug in da je ta ugrabljena. Po besedah Novakove mora predsednik vlade prevzeti objektivno odgovornost, drugače ga sploh ne potrebujemo. Pahor je na dane očitke dejal, da je zadovoljen, da preiskovalna komisija preiskuje zadevo in Tomčevi očital, čemu naslednja vlada ni storila nič?
Tomčeva je Pahorju odgovorila, da tega ta ni mogla storiti, saj o zadevi ni bila obveščena, do odkritja je namreč prišlo v času preiskave o tajkunskih kreditih. “Dokazi kažejo, da ste vedeli,” je povedala in opozorila, da je bila s tem ogrožena mednarodna varnost, saj gre za denar, ki se je uporabljal za namene jedrske oborožitve. Tomčeva je izpostavila, da ne more razumeti, kako je mogoče, da je za to vedelo 100 ljudi, predsednik vlade pa se je zanesel na svetovalca. “Vidimo, kako stvari pri nas potekajo, saj nihče za nič ne odgovarja,” je opozoril Šiško, Suzana Lara Krause pa poudarila, da se lahko iz preteklosti veliko naučimo in dodala, da je v naši državi treba narediti red. Po prepričanju Pahorja se sicer da sklicevati na objektivno odgovornost glede svetovalcev, a po njegovo človek ne more ukrepati, če za to ne ve. “Poročil od Sove je veliko, zato ne morem brati vseh in svetovalci so zaposleni zato, da jih preberejo in pri tem je potrebno zaupanje. Ko boste videli poročilo Sove, boste razumeli, zakaj je svetovalec ocenil, da to ni dramatična situacija,” je še dejal.
Tomc: “Spravo moramo narediti v naših srcih na podlagi resnice”
Kandidati za predsednika so se morali v okviru soočenja soočiti z odnosom do izvensodno pobitih in odgovoriti na vprašanje, ali bi morali bratomorilci za to odgovarjati. Novakova je glede Zakona o prikritih grobiščih in o dostojnem pokopu dejala, da nikoli ni nekaj tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše in dodala, da je dejstvo, da so povojni poboji predstavljali zločin. “Mlade generacije želijo gledati v prihodnost, ta tematika nas zato ne sme toliko zasužnjiti ali razdeliti, da ne bi gledali na prihodnost mladih generacij.” Tomčeva je v odziv na besede Novakove dejala, da je za to, da gledamo v prihodnost in da se razišče, kaj je bilo v preteklosti z namenom, da se soočimo z resnico, saj si narod to zasluži. “Žrtve v Srebrenici imajo namreč vsaka svoj križ, mi pa smo vse strpali v eno krsto, da ne bi pokazali na razsežnost problematike.” Tomčeva je poudarila, da je nujno potrebno, da spravo naredimo v naših srcih na podlagi resnice.
Pahor je izpostavil, da ko je večina leve javnosti v devetdesetih vztrajala pri svoji resnici, se je on zavzel za deklaracijo o spravi z željo, da se odkrije vsa dejstva in prepozna vsa resnica, pa če je ta še tako boleča. “Naredil sem največ kar je bilo v moji moči, kot predsednik republike pa sem šel na pogreb žrtev revolucionarnega nasilja in se opravičil družini Hribar.” Po njegovem so bili tako narejeni koraki v pravo smer, ki pa ne zadostujejo povsem. “Številni na levi strani me ne marajo, ker sem dejal, da je v času osvobodilnega boja potekalo revolucionarno nasilje, ker se zavzemam za spravo in ker sem vedno pripravljen sodelovati z Janezom Janšo.”
Šiško: “Dajmo pokopati ljudi, saj si vsak zasluži svoj grob”
Glede na to, da Evropa pozna tri vrste totalitarizmov (fašizem, nacizem in komunizem), je Tomčeva izpostavila, da smo ena redkih držav, ki niso obsodile komunizma. Pahor se je na to odzval z besedami: “Sam sem to podpiral, a za to ni bilo zadostne podpore.” Poleg tega je tudi povedal, da je bil oportunist in da je v tem danem trenutku tuhtal o tem, kaj je bolj pomembno. Popovič je glede omenjene tematike dejal, da je treba obsoditi vse totalitarne režime in dodal, da je Slovenija zamudila svojo priložnost. Potomci, ki so tako ali drugače sodelovali ali vedo nekaj o tem, so po njegovih besedah tisti, ki še danes vodijo državo. Likovičeva zagovarja stališče, da drag spomenik, ki je bil pred nedavnim postavljen, predstavlja lažno spravo. “Sem za spravo, a nujno je, da se prizna krivda, se prosi odpuščanja, nato pa je mogoče, da si podamo roke.” Po prepričanju Šiška je že samo dejstvo, da se moramo o tem pogovarjati, težava, ki kot kaže nikoli ne bo odpravljena. “Dajmo pokopati ljudi, saj si vsak zasluži svoj grob.”
Tomc: “V našem pravosodju se sodi na podlagi tega, kdo je tisti, komur se sodi”
Žalostno dejstvo je, da je Slovenija država, kjer so v času predvolilne kampanje zaprli prvaka največje opozicijske stranke Janeza Janšo, ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću pa so na drugi strani odpisali 16 milijonov evrov dolga, uničili dokaze v zadevi farmacevtka in podkupnine. Slovenska javnost zaradi podobnih zgodb ne zaupa v slovensko pravosodje, zato je bilo tudi to področje tisto, ki je od kandidatov zahtevalo opredelitev. Šarec se je kot znanec Jankovića opredelil prvi in dejal, da mora biti zakon za vse enak, saj imajo ljudje občutek, da temu ni tako. Po besedah Likovičeve vsi državljani nikakor niso enakovredno obravnavani, zato bi bilo nujno, da se postavi neodvisne sodnike, ki sodijo po srcu in ne po duši. “V našem pravosodju se sodi na podlagi tega, kdo je tisti, komur se sodi,” je dejala Tomčeva in spomnila, da je bil Janez Janša politični zapornik, ki so ga nasprotniki odstranili z namenom, da so lahko zmagali na volitvah. “Kot predsednica se bom zavzemala za pravno državo in enakopravno sojenje.”
Suzana Lara Krause: “Slovenijo je potrebno nujno vrniti nazaj ljudem”
V naši državi je po besedah Popoviča ogromno zmontiranih procesov, opozoril je na to, da se v Sloveniji dogaja, da so politiki obtoženi, potem pa se nič ne dokaže. Mediji pa nato lahko te obtožnice zlorabljajo kakor želijo in zato ni čudno, da samo 16 % ljudi verjame v sodstvo. Pahor je ob tem, ko je odgovoril na očitek, da nima stališč glede pomembnih vprašanj, dejal, da je ob pogovorih v Državnem zboru RS glede odvzema poslanskega mandata Janezu Janši dejal, da za to ni ustavne podlage, kar je kasneje ugotovilo tudi Ustavno sodišče RS. Tudi Novakova je pritrdila, da se v NSi niso strinjali z odvzemom mandata in dodala, da v Sloveniji obstajajo dvojna merila kar se tiče sodb, saj majhni ljudje dobivajo visoke kazni, velike ribe, ki so vpletene v NLB in TEŠ 6, pa nič. “Ptički čivkajo, da Slovenija ni pravna država,” je povedal Šiško in dodal, “da to ni pravosodje, ampak krivosodje.” Lara Krause pa izpostavila, da je nujno, da se Slovenijo vrne nazaj ljudem, Tomčeva pa je izpostavila pomen tega, da je nujno, da se tiste sodnike, ki so sodelovali v procesih v prejšnjem sistemu in pri kršenju človekovih pravic, odstrani.
Predsedniški kandidati so se opredelili tudi glede arbitražnega sporazuma, ki je razburil številne, tako na slovenski kot tudi na hrvaški strani. Šiško je arbitražni sporazum označil za veleizdajo, saj ta predstavlja odstop slovenskega ozemlja, ljudi in slovenskega morja Hrvaški. Popovič je izpostavil, da je bil ob referendumu za arbitražo proti in dodal, da bi bilo nujno, da bi vztrajali pri sporazumu Drnovšek – Račan. “Dejstvo je, da je arbitražni sporazum za Slovenijo velik poraz,” je opomnila Tomčeva, obe s Suzano Lauro Krause pa sta si bili enotni, da je mednarodno pravo zavezujoče in da je podano odločitev treba spoštovati. Pahor je v povezavi z referendumom dejal, da je nasprotoval reklamnemu zemljevidu arbitraže in dodal, da ga jezi, da je zunanje ministrstvo brez njegove vednosti tega posredovalo v javnost.
Slovenska zunanja politika se nagiba bolj na Vzhod
Slovenska politika zapušča tradicionalna zavezništva in se vedno bolj usmerja proti Rusiji, kar dokazuje tudi podatek, da je bil Erjavec kar 13-krat v Moskvi in niti enkrat v Washingtonu. Popovič je komentiral, da je zavezništvo z ZDA pomembno, saj je ta odigrala pomembno vlogo pri samostojnosti naše države, hkrati pa dodal, da ne smemo zanemariti svojega odnosa s Putinom in Kitajsko. Po prepričanju Pahorja imamo dobre odnose tako z Natom kot tudi z Rusijo in Kitajsko. Tomčeva je kritično opozorila, da kljub temu, da je Slovenija država članica EU, to še ne pomeni, da nam zato ni potrebno imeti zunanje politike, je pa dejala, da je očitno, da se nagibamo bolj na Vzhod kot na Zahod.
Proti koncu soočenja so kandidati razpravljali tudi o pravici posvojitev homoseksualnih parov. Likovičeva je izpostavila, da otrok potrebuje tako očeta kot tudi mamo, saj lahko otrok drugače v šoli postane tarča posmehovanja. Po prepričanju Novakove se je slovenska javnost glede te tematike že opredelila, tako Tomčeva kot tudi Pahor pa sta se strinjala glede izenačitve pravic istospolnih. Tomčeva je sicer odločno izpostavila, da je proti posvojitvam, Pahor pa priznal, da ima tudi on pri tem določene zadržke.
N. Ž.