V Ljubljani ni treba postavljati radarjev, ker promet tako ali tako že stoji, je ugotovil duhoviti tviteraš. Da se v Ljubljano redkokdaj splača voziti z vlakom ali avtobusom, vedo vsi, ki se raje vozijo z avtomobilom, čeprav stojijo v dolgih kolonah na vpadnicah in stoično prenašajo jutranje in popoldanske zastoje.
V Ljubljani je prejšnji teden v prostorih Državnega sveta RS potekal posvet o razvoju prometa v Ljubljani in regiji. Govorniki so analizirali in ugotovili kup pomanjkljivosti in nedoslednosti v Celostni strategiji prometa Mestne občine Ljubljana. Tako je Igor Prodanović predstavil silen upad uporabe javnega prevoza v Ljubljani, ko so se podražile vozovnice, kar je mestni svet sprejel leta 2011, ko se je vozovnica za 90 minut z možnostjo prestopanja podražila za 50 odstotk, z 80 centov na 1,2 evra. Podražile pa so se tudi šolske in navadne mesečne vozovnice. Število potovanj v letu 2012 je tako upadlo za več kot 2 milijona.
To dokazuje napačno odločitev in nerazumevanje mestne oblasti glede javnega potniškega prometa (JPP). Spomnil je, da mestne oblasti nimajo ideje, kako učinkovito povezati železniški in avtobusni promet. Skrbi ga predvsem dejstvo, da bi MOL zaradi nedoseganja tretjinske porazdelitve na področju JPP in pomanjkanja vizije postavil novi cilj do leta 2027 in zmanjšal pričakovani delež uporabe JPP s 33 odstotkov do leta 2020 na skromnih 16 odstotkov do leta 2027, kar predstavlja katastrofo, kajti osnova mobilnosti je dobro razviti JPP, je prepričan, vse ostalo, vključno s kolesarjenjem in hojo, pa je dodatek k javnemu potniškemu prometu. Še bolj nesprejemljivo pa je pomanjkanje vizije razvoja javnega potniškega prometa v luči staranja prebivalstva, kar postavlja starejše občane Ljubljane v neenakopraven položaj, saj se jim jemlje osnovno človekovo pravico po mobilnosti.
Nino Gunde je temeljito analiziral ljubljanski obroč in opozoril, da je ob gradnji obroča nenadoma ušlo iz spomina, da je na avtocesti (AC) najprej pomembna varnost, nato prepustnost in šele nato lokacije različnih servisnih in vzdrževalnih objektov, ki jih potrebuje DARS in so sicer namenjeni uporabnikom, vendar samo posredno, neposredno pa jih ogrožajo. To po njegovem mnenju velja predvsem za načrtovanje na opuščenih površinah cestninskih postajah. Prepričan je, da bi se na zahodni obvoznici, kjer so te razmere najslabše, ob hkratni zgraditvi načrtovanega bencinskega servisa in širitvi v šestpasovnico, močno poslabšala varnost in nujno bi bilo zmanjšanje dovoljene hitrosti. Navedel je lokacije, kjer bi bilo smotrno, da se nekateri priključki na obroču optimizirajo, ter opozoril na težave prebivalcev, ki lahko komunicirajo s predelom v bližini naslednjega priključka po avtocesti namesto po ustrezni lokalni cesti.
Marinka Kurilić je kot predstavnica civilne iniciative Tržnice ne damo nasprotovala gradnji garažne hiše pod osrednjo tržnico, prelepo Plečnikovo stvaritvijo, z mislijo, da je ob siceršnji viziji mestnih oblasti, ki želi dati večjo vlogo javnemu prometu, gradnja še ene garaže v osrčju mesta povsem nepotrebna in škodljiva, saj bo ne le prizadela tržnice, temveč bo tudi škodovala okoliškim stavbam, podobno kot je nastala škoda na Uršulinski cerkvi ob gradnji garažne hiše pod Kongresnim trgom. Garaže pod Vodnikovim trgom tako ne bi izvotlile samo tal pod tržnico in ogrozile njenega delovanja ter s plini obremenile srečevanja ljudi, uničile bi tudi izjemno bogastvo arheoloških sledi frančiškanskega samostana, gotske cerkve ter redovniškega in plemiškega pokopališča in druge srednjeveške ostaline z barbakanom.
Mag. Robert Strah, podžupan Škofje Loke, je predstavil učinkovito reševanje prometnih težav v mestu, kjer so rešili dragoceno staro mestno središče pred tranzitnim prometom ter mestu dodelili značaj družabnega središča, ne le umetnostnega bisera, potnikom po Poljanski dolini pa omogočili hitro, varno in udobno pot. Škofja Loka je tako primer dobrega dialoga z državo, predvsem pa strokovne in učinkovite prometne politike. Povedal je, da je mestni promet nemogoče načrtovati brez pogleda na regijo.
Če je razprava tekla predvsem naklonjeno do javnega potniškega prometa, vključujoč kolo, avtobus in vlak, pa je dr. Žiga Turk, nekdanji minister za razvoj, predstavil prihodnost avtomobila, ki se mu s stigmatizacijo dela krivica, saj je v resnici najbolj udobno potovalno sredstvo, ki zagotavlja fleksibilnost in zasebnost. Izračunal je, da ob učinkovitosti ljubljanskega potniškega prometa v celotnem povprečno dolgem življenju z aktivno vlogo voznika človek prihrani do pet let življenja, ki ga lahko koristneje porabi kot na vožnji s počasnim in neučinkovitim javnim prometom. Seveda je ob tem opozoril na pomisleke o zdravju in gneči v mestu, pa vendar je spomnil, da bo do leta 2030 že polovico osebnih vozil v Evropi poganjala elektrika in bo v uporabi že samovozeči avto, ki ne bo potreboval parkirnega mesta, saj se bo lahko vrnil na svoje mesto domov ali na razpoložljivo veliko parkirišče. Menil je, da bi načrtovanje potniškega medkrajevnega in mestnega prometa moralo vključevati primerno kombinacijo avtomobila, velikega parkirišča, vlaka in avtobusa z optimiziranimi progami in urniki.
Zvone Černač, nekdanji minister za infrastrukturo in promet, je analiziral slovensko prometno infrastrukturo in navedel realne možnosti obnove in modernizacije železniškega omrežja ter povezav z Evropo. Od devetih evropskih koridorjev potekata dva prednostna evropska železniška koridorja skozi Slovenijo: Mediteranski koridor (RFC6), ki poteka od Španije prek Francije, Italije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske, ter Baltsko-Jadranski koridor (RFC5), ki poteka od Poljske preko Češke, Slovaške, Avstrije, Slovenije in Italije.
Pojavljajo se pobude za vzpostavitev novih koridorjev, npr. povezava prek ozemlja nekdanje Jugoslavije, ki bi omogočal oživeti prometne tokove na tem delu, saj naj bi povezal južni del Nemčije prek Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Srbije in Bolgarije pa vse do Turčije (združenje Korridor X PLUS) in druge.
Izpostavil je slabo povezavo železniškega potniškega prometa s sosednjimi državami in izrazil skrb, da kljub ugodni legi in formalni vpetosti v mednarodne prometne koridorje obstaja nevarnost, da bo del prometnih tokov (predvsem po železnicah) Slovenijo obšel.
Poudaril je, da mora Slovenija z ugodno geostrateško lego in vpetostjo v mednarodne prometne tokove čim prej posodobiti in nadgraditi obstoječo prometno infrastrukturo ter zgraditi novo, kjer to predstavlja oviro pri njenem nadaljnjem razvoju.
Jure Ferjan