Hilda Tovšak, nekdanja direktorica Vegrada, ki je na Igu prestala polovico osemletne zaporne kazni, se je sredi februarja spet znašla na celjskem sodišču. Tam bi se morala zagovarjati zaradi suma poslovne goljufije, s katero naj bi družbi Tames in Zeko oškodovala za več kot 350 tisoč evrov. A namesto zagovora je Hilda Tovšak, povsem nepričakovano, priznala krivdo v omenjenem primeru!?
V zameno za priznanje krivde ji je celjski tožilec Stanislav Pintar ponudil sporazum, po katerem bi bila nekdanji direktorici Vegrada izrečena pogojna zaporna kazen enega leta in dveh mesecev. Sodnica Marjana Topolovec Dolinšek je priznanje Hilde Tovšak sprejela in v celoti potrdila predlog sporazuma, ki ga je pripravil Pintar.
Košič je prepričan, da je tožilec priznanja Tovšakove izsilil
Na takšen sodni epilog pa se je nedavno ostro odzval Matej Košič, nekoč bližnji sodelavec Hilde Tovšak, ki je prepričan, da je tožilec priznanja Tovšakove izsilil in “iztržil” ter da ona omenjenih poslovnih goljufij v resnici nikoli ni izvršila. Zaradi tega je Košič celjskega tožilca ovadil in okrožnem državnem tožilstvu predlagal, naj razišče naznanjeno kaznivo dejanje. K ovadbi je priložil več Pintarjevih izjav, ki so jih objavili mediji, v katerih je državni tožilec večkrat zatrjeval, da v omenjenem primeru Hilda Tovšak ni ravnala z namenom, da bi se okoristila.
In zakaj je potem obsojena direktorica propadlega gradbenega podjetja priznala krivdo, če v resnici ni ogoljufala omenjenih družb? Zato, ker je, kot trdi Košič, tožilec Pintar izkoristil njeno slabo gmotno in psihično stanje ter jo pripravil, da za izjemno nizke kazni kot po tekočem traku priznava kazniva dejanja, tudi tista, ki jih dejansko ni naredila! Tako naj bi Tovšakova Košiču januarja lani na sodišču, kjer je potekalo sojenje v zadevi “Hiša Dimic”, povedala, da je priznala krivdo v zadevi “Hypo” zato, ker nima sredstev, da bi si lahko privoščila plačila dragih odvetnikov.
Priznava tudi stvari, ki jih ni zagrešila
Še več, razmišljala naj bi, da v zadevah, ki jo še bremenijo, na isti način prizna krivdo, pa čeprav dejansko ni kriva. Zaradi vseh postopkov je Hilda Tovšak menda tako finančno preobremenjena in verjame, da bi bilo zanjo najugodnejša možnost, da kazniva dejanja prizna in tako po hitrem postopku zaključi s temi neprijetnimi stvarmi.
A zakaj bi ugledni državni tožilec, ki v slovenski javnosti velja za pomembno javno osebo, vredno zaupanja, izsiljeval od Hilde Tovšak priznanje krivde za goljufije, ki jih nikoli ni zagrešila? Zakaj bi s tem tvegal svoj javni ugled? Košič verjame, da je Pintar to počel prav zato, da bi si v “Sloveniji utrdil sloves prvega borca proti gospodarskemu kriminalu”.
Pa da ne bo pomote: Tovšakova ni noben “biser” in je Vegrad oz. poslovne odločitve v zvezi z njim dostikrat vodila po robu zakona, a to še ne pomeni, da ji v “pravni državi”, kar naj bi bila tudi Slovenija, lahko nekateri preveč ambiciozni tožilci nekatere druge zadeve, ki jih ni zagrešila, še dalje (nezakonito) obešajo za vrat. Samo zaradi tega, da bi se (samo)promovirali.