Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji, ki jo vodi poslanec SDS dr. Anže Logar, danes nadaljuje z zaslišanji nekdanjih predsednikov Vlade Republike Slovenije. Po tem, ko sta na zadnji seji komisije pričala Anton Rop in Borut Pahor, bosta tokrat o bančni luknji v Novi Ljubljanski banki spregovorila nekdanja predsednika vlad Janez Janša in Alenka Bratušek.
Janez Janša je Vlado Republike Slovenije vodil dvakrat. V času prve vlade Janeza Janše, v obdobju 2004 – 2008, je Slovenija dosegla daleč najhitrejšo in stabilno gospodarsko rast v samostojni Sloveniji – v povprečju preko 5 %. Beležili smo najnižjo registrirano brezposelnost v zgodovini samostojne Slovenije – 59.000 brezposelnih, pokojnine pa so se dvignile za 25 % in se realno usklajevale s plačami. Ob koncu mandata je vlada Janeza Janše Slovenijo dobro pripravila na prihajajočo svetovno gospodarsko in finančno krizo. Kljub temu pa vlada Boruta Pahorja, ki je prevzela vajeti države v času med 2008 in 2011, zaradi lastne nesposobnosti in v primežu starih političnih struktur Slovenije ni uspela varno pripeljati skozi svetovno finančno in gospodarsko krizo, zato smo krizo občutili mnogo bolj kot večina drugih evropskih držav.
Leva politična smetana, ki je za pranje denarja v NLB vedela in to skrbno skrivala
V zvezi s pranjem denarja v NLB, ki je z vedenjem tedanjega političnega vrha na čelu z Borutom Pahorjem potekalo več kot leto dni, in sicer v času od konca leta 2008 do leta 2010, je Janez Janša večkrat poudaril, da ga Pahor leta 2012 ob primopredaji poslov o tem dogajanju v naši največji državni banki ni obvestil, čeprav bi ga moral. Svojih naslednikov pa o tem dogajanju niso obvestili niti ministri Pahorjeve vlade France Križanič, Samuel Žbogar in Katarina Kresal pa tudi ne nekdanji direktor policije Janko Goršek. O dogajanju v NLB, s katerim sta bila seznanjena, sta molčala tudi tedanji predsednik KPK Goran Klemenčič in takratni zaposleni na KPK Darko Stare, danes oba vidna funkcionarja vlade Mira Cerarja.
SDS: Čas je za odgovornost in odstope vpletenih
Po tem, ko sta preiskovalna komisija, ki jo vodi dr. Anže Logar, in Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki jo vodi mag. Branko Grims, zaključili preiskavo pranja denarja in ko je Državni zbor RS brez glasu proti sprejel poročili obeh komisij, je predsednik SDS sporočil, da v stranki pričakujejo tudi odstope vseh odgovornih v institucijah, ki bi afero morale preiskovati, pa so jo raje pometle pod preprogo in zamižale na obe očesi.
Borut Pahor je priznal …
Pahor je na zadnji seji preiskovalne komisije glede pranja denarja v NLB priznal, da je kot predsednik vlade obvestila SOVE, ki je informacijo glede pranja denarja poslala v njegov kabinet, bral zelo selektivno in da se je o tem, ali je obvestilo vredno njegove pozornosti, odločil na podlagi naslova obvestila ali nasveta njegovega svetovalca.
Informacijo o največjem kriminalu v zgodovini Slovenije, kakor je afero poimenoval Janez Janša, pa sta, tako Borut Pahor kot njegov svetovalec, ocenila kot ne dovolj pomembno, da bi z njo posebej seznanila novega predsednika vlade. Kljub temu, da je dr. Anže Logar na zaslišanju izpostavil, da bi takšna informacija vendarle morala vzbuditi izjemno pozornost tedanjega predsednika vlade, se je Pahor branil, da je bila njegova situacija drugačna, ker da je dnevno prejemal precej različnih in veliko informacij.
Alenka Bratušek vsakemu Slovencu naložila dolg 2500 evrov za sanacijo bančnega sistema
V nadaljevanju seje preiskovalne komisije pa bo pričala še Alenka Bratušek, ki je Vlado Republike Slovenije vodila od marca 2013 do septembra 2014. Skupaj z Urošem Čuferjem in guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem je sestavljala tisto trojko, ki se je hvalila, da je leta 2013 sanirala slovenski bančni sistem in da je Slovenijo rešila pred tujo trojko. Bratuškova je obenem tudi zaupala izračunu, da je slovenska bančna luknja globoka 5 milijard evrov in je za njeno sanacijo vsakemu Slovencu na ramena naložila dolg v višini 2500 evrov.
.Bratuškova je pred preiskovalno komisijo sicer že pričala konec junija 2016, ko je odgovarjala na vprašanja prav glede likvidacije Factor banke in Probanke. Bratuškova je bila namreč med letoma 2008 in 2011 tudi članica nadzornega sveta Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) in je takrat glasovala za podelitev kredita Ivanu Vizjaku, sicer prav tako članu nadzornega sveta, v višini 9,8 milijona evrov. V zvezi s tem je povedala, da je za podelitev takšnega kredita glasovala, ker je ocenila, da je bil kredit dobro zavarovan. Predsednik preiskovalne komisije dr. Anže Logar je Bratuškovo spraševal tudi o tem, ali je v zvezi s krediti morebiti kakšne pritiske nanjo izvajal poznejši “zamrznjeni” predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković, saj je, kot je znano, tudi on v tistem času dobil kredite pri NKBM, ki pa jih vse do danes ni vrnil.
J.F.