O bančni luknji danes tudi nekdanja predsednika vlade, Janez Janša in Alenka Bratušek

(Foto: Urban Cerjak/STA)

Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji, ki jo vodi poslanec SDS dr. Anže Logar, danes nadaljuje z zaslišanji nekdanjih predsednikov Vlade Republike Slovenije. Po tem, ko sta na zadnji seji komisije pričala Anton Rop in Borut Pahor, bosta tokrat o bančni luknji v Novi Ljubljanski banki spregovorila nekdanja predsednika vlad Janez Janša in Alenka Bratušek.

Janez Janša je Vlado Republike Slovenije vodil dvakrat. V času prve vlade Janeza Janše, v obdobju 2004 – 2008, je Slovenija dosegla daleč najhitrejšo in stabilno gospodarsko rast v samostojni Sloveniji – v povprečju preko 5 %. Beležili smo najnižjo registrirano brezposelnost v zgodovini samostojne Slovenije – 59.000 brezposelnih, pokojnine pa so se dvignile za 25 % in se realno usklajevale s plačami. Ob koncu mandata je vlada Janeza Janše Slovenijo dobro pripravila na prihajajočo svetovno gospodarsko in finančno krizo. Kljub temu pa vlada  Boruta Pahorja, ki je prevzela vajeti države v času med 2008 in 2011, zaradi lastne nesposobnosti in v primežu starih političnih struktur Slovenije ni uspela varno pripeljati skozi svetovno finančno in gospodarsko krizo, zato smo krizo občutili mnogo bolj kot večina drugih evropskih držav.

35. redno sejo preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji si boste v neposrednem prenosu iz Državnega zbora RS lahko ogledali tudi na Nova24TV. Ob 10. uri bo zaslišan Janez Janša, ob 13. uri pa Alenka Bratušek.

Janez Janša (foto: STA)

Ob koncu mandata prve vlade Janeza Janše leta 2008 je bil dolg države 21,8 % bruto družbenega proizvoda ali nekaj več kot 8 milijard, ob koncu mandata vlade Boruta Pahorja pa se je ta dolg dvignil na 46,4 % bruto družbenega proizvoda ali za več kot 17 milijard evrov.

Leva politična smetana, ki je za pranje denarja v NLB vedela in to skrbno skrivala
V zvezi s pranjem denarja v NLB, ki je z vedenjem tedanjega političnega vrha na čelu z Borutom Pahorjem potekalo več kot leto dni, in sicer v času od konca leta 2008 do leta 2010, je Janez Janša večkrat poudaril, da ga Pahor leta 2012 ob primopredaji poslov o tem dogajanju v naši največji državni banki ni obvestil, čeprav bi ga moral. Svojih naslednikov pa o tem dogajanju niso obvestili niti ministri Pahorjeve vlade France Križanič, Samuel Žbogar in Katarina Kresal pa tudi ne nekdanji direktor policije Janko Goršek. O dogajanju v NLB, s katerim sta bila seznanjena, sta molčala tudi tedanji predsednik KPK Goran Klemenčič in takratni zaposleni na KPK Darko Stare, danes oba vidna funkcionarja vlade Mira Cerarja.

Dr. Anže Logar (Foto: Nova24TV)

SDS: Čas je za odgovornost in odstope vpletenih
Po tem, ko sta preiskovalna komisija, ki jo vodi dr. Anže Logar, in Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki jo vodi mag. Branko Grims, zaključili preiskavo pranja denarja in ko je Državni zbor RS brez glasu proti sprejel poročili obeh komisij, je predsednik SDS sporočil, da v stranki pričakujejo tudi odstope vseh odgovornih v institucijah, ki bi afero morale preiskovati, pa so jo raje pometle pod preprogo in zamižale na obe očesi.

To so odgovorni v Uradu za preprečevanje pranja denarja, sedanji direktor policije Marjan Fank, ki je bil v času afere pomočnik direktorja kriminalistične službe, in vodja Specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan, nekdaj direktor Nacionalnega preiskovalnega urada.

Borut Pahor (Foto: STA)

Borut Pahor je priznal …
Pahor je na zadnji seji preiskovalne komisije glede pranja denarja v NLB priznal, da je kot predsednik vlade obvestila SOVE, ki je informacijo glede pranja denarja poslala v njegov kabinet, bral zelo selektivno in da se je o tem, ali je obvestilo vredno njegove pozornosti, odločil na podlagi naslova obvestila ali nasveta njegovega svetovalca.

Informacijo o največjem kriminalu v zgodovini Slovenije, kakor je afero poimenoval Janez Janša, pa sta, tako Borut Pahor kot njegov svetovalec, ocenila kot ne dovolj pomembno, da bi z njo posebej seznanila novega predsednika vlade. Kljub temu, da je dr. Anže Logar na zaslišanju izpostavil, da bi takšna informacija vendarle morala vzbuditi izjemno pozornost tedanjega predsednika vlade, se je Pahor branil, da je bila njegova situacija drugačna, ker da je dnevno prejemal precej različnih in veliko informacij.

Drugič je Janez Janša Vlado Republike Slovenije vodil med letoma 2012 in 2013, vladna ekipa pa se je morala lotiti takojšnje priprave ukrepov za reševanje krizne gospodarske in finančne situacije. Tako je bil med drugim sprejet Zakon o uravnoteženju javnih financ, pa tudi pokojninska reforma in reforma trga dela, prav tako pa so bili pripravljeni ukrepi za stabilizacijo bančnega sistema po vzgledu evropskih držav.

Alenka Bratušek (Foto: STA)

Alenka Bratušek vsakemu Slovencu naložila dolg 2500 evrov za sanacijo bančnega sistema
V nadaljevanju seje preiskovalne komisije pa bo pričala še Alenka Bratušek, ki je Vlado Republike Slovenije vodila od marca 2013 do septembra 2014. Skupaj z Urošem Čuferjem in guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem je sestavljala tisto trojko, ki se je hvalila, da je leta 2013 sanirala slovenski bančni sistem in da je Slovenijo rešila pred tujo trojko. Bratuškova je obenem tudi zaupala izračunu, da je slovenska bančna luknja globoka 5 milijard evrov in je za njeno sanacijo vsakemu Slovencu na ramena naložila dolg v višini 2500 evrov.

Pod vlado Alenke Bratušek je bila sprejeta odločitev za likvidacijo sicer povsem zasebnih bank Factor banke in Probanke, pri čemer so reševanje dolgov obeh bank ponovno naprtili na ramena davkoplačevalcem.

.Bratuškova je pred preiskovalno komisijo sicer že pričala konec junija 2016, ko je odgovarjala na vprašanja prav glede likvidacije Factor banke in Probanke. Bratuškova je bila namreč med letoma 2008 in 2011 tudi članica nadzornega sveta Nove Kreditne banke Maribor  (NKBM) in je takrat glasovala za podelitev kredita Ivanu Vizjaku, sicer prav tako članu nadzornega sveta, v višini 9,8 milijona evrov. V zvezi s tem je povedala, da je za podelitev takšnega kredita glasovala, ker je ocenila, da je bil kredit dobro zavarovan. Predsednik preiskovalne komisije dr. Anže Logar je Bratuškovo spraševal tudi o tem, ali je v zvezi s krediti morebiti kakšne pritiske nanjo izvajal poznejši “zamrznjeni” predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković, saj je, kot je znano, tudi on v tistem času dobil kredite pri NKBM, ki pa jih vse do danes ni vrnil.

J.F.