Dan D za Slovenijo: Od mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško do odločitve arbitražnega sodišča

Foto: STA

Mejni spor med Hrvaško in Slovenijo je star toliko kot sta stari državi. V začetku, ko smo se tako mi kot Hrvati osamosvajali, je bil duh sodelovanja med državama še močan. Že 11. januarja 1992 je arbitražna komisija mednarodne konference o nekdanji Jugoslaviji, t. i. Badinterjeva komisija, ocenila, da so meje nekdanjih jugoslovanskih republik meje novonastalih držav na območju nekdanje Jugoslavije. Nato je 5. maja 1993 takratni slovenski premier Janez Drnovšek v Zagreb poslal pismo, v katerem se je zavzemal za ohranitev celovitosti Piranskega zaliva pod slovensko suverenostjo in jurisdikcijo ter za izhod na odprto morje.

Vse lepo in prav. Idila je trajala še nekaj let, saj sta leta 1997 Hrvaška in Slovenija podpisali sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju. Težave pa so nastopile 2. aprila 1999, ko je hrvaški sabor z enostransko deklaracijo določil, da meja v Piranskem zalivu poteka po sredini. Takratni predsednik vlade Hrvaške je bil Zlatko Mateša iz HDZ, predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek iz LDS.
S tem dnem se je začela kazati agresivnost hrvaške politike in nesposobnost slovenske, da obrani svoje suvereno ozemlje. Dve leti je trajalo, da se je slovenska politika vsaj približno zganila in stopila v stik s sosedi. Nato je 20. julija 2001 prišlo do parafiranja osnutka sporazuma Drnovšek – Račan. Z njim naj bi državi določili mejo na morju in prost dostop Slovenije do mednarodnih voda. Slovenski odbor za zunanjo politiko je sporazum potrdil, sabor je bil proti. Septembra 2002 je Hrvaška enostransko odstopila od sporazuma o meji z dikcijo, da je brez pravnih učinkov, ker so od njega odstopili.

Foto: STA

Popolnoma ista dikcija, kot jo poslušamo od hrvaškega izstopa iz arbitražnega postopka. A tu se agresija Hrvaške ne konča. Leta 2004 je Hrvaška uveljavila zaščitno ekološko-ribolovno cono, kljub protestom Ljubljane in Rima. Po letu 2004 in po zamenjavi oblasti je prišlo do strožjega postopanja proti hrvaškim provokacijam. Že junija 2005 sta vlada Janeza Janše in hrvaška vlada na Brionih podpisali izjavo o izogibanju incidentom. Oktobra 2005 je Hrvaška predlagala arbitražo na mednarodnem sodišču, Slovenija je to zavrnila, zato sta se državi vrnili k pogajanjem.

Janez Janša (foto: STA)

Slovenija v času priključevanja Hrvaške EU zapravila priložnost
V avgustu 2006 je Hrvaška začela brez soglasja graditi protipoplavne nasipe na Muri in cesto do Brezovca. Vlada se je odzvala odločno in jr na mejo poslala specialce. Nato je nastopi točka, kjer bi lahko Slovenci imeli vse, kar smo si želeli, saj je Hrvaška vstopala v Evropsko unijo. Slovenija je 19. decembra 2008 blokirala 11 poglavij v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU, ravno zaradi neurejenega mejnega spora. Slovenijo je takrat že vodil Borut Pahor, vlado pa je imel levi trojček. Tako kot so naše sosede blokirale vstop Slovenije v Evropsko unijo, dokler se niso rešila medsebojna vprašanja, bi to morala storiti tudi Slovenija s Hrvaško.

Foto: YouTube

 
A v vladi Boruta Pahorja je vel duh Jugoslavije, medtem ko pri Hrvatih veje samo duh hrvaškega domoljubja. Zaradi tega panjugoslovanstva smo Slovenci v času vlade levega trojčka zapravili najboljšo priložnost, da se mejno vprašanje reši enkrat za vselej in to v našo korist. A Pahor se je rajši, kljub opozorilom opozicije in diplomatov, slikal s Kosorjevo in ji obljubil, da Slovenija ne bo blokirala vstopa Hrvaške v EU. Slovenija je sprostila blokado hrvaškega vstopa, Pahor in Kosorjeva sta v Stockholmu podpisala sporazum za določitev meje med državama z arbitražo, ki mora določiti stik Slovenije z odprtim morjem.

Foto: STA

Leto 2015 zaznamovala prisluškovalna afera 
Šestega junija 2010 so slovenski volivci na referendumu z 51,49 odstotka podprli ratifikacijo arbitražnega sporazuma. Decembra 2011 je bila podpisana pristopna pogodba z EU. S tem so se začeli izvajati postopkovni roki v arbitražnem sporazumu. Nato so bili 22. julija 2015 objavljeni prisluhi telefonskih pogovorov med slovenskima arbitrom Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik, v katerih je Sekolec Drenikovo obveščal o podrobnostih zaupnih razprav na arbitražnem sodišču. Oba sta posledično odstopila.

Foto: YouTube

Hrvaški sabor je 29. julija 2015 soglasno izglasoval sklep za enostransko prekinitev arbitražnega sporazuma. Hrvaška je tako že tretjič enostransko odstopila od dogovorov s Slovenijo. Že 13. aprila 2017 je Hrvaška nadaljevala s provokacijami in razširjala sporno školjčišče. Naš hrabri premier Miro Cerar pa se je, namesto močnega pristopa, odločil poslati diplomatsko noto, ki jo Hrvati ignorirajo. Vlada Mira Cerarja se že dva meseca v javnosti širokousti, da bo absolutno spoštovala odločitev arbitražnega sodišča, tudi če ta za Slovenijo ne bo ugodna.

Foto: Arhiv Nova24TV. Premier Miro Cerar.

Vlada pa pozablja na sklep, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 4. februarja 2013. Ta se glasi: “Republika Slovenija bo kakršno koli odločitev arbitražnega sodišča, ki ne bo zagotovila ozemeljskega stika teritorialnega morja Republike Slovenije z odprtim morjem v skladu s točko b 3.člena in točko b 4.člena Arbitražnega sporazuma med vlado republike Slovenije in vlado republike Hrvaške, ki zagotavlja uresničitev vitalnega interesa Republike Slovenije štela kot odločitev ultra vires, odločitev v nasprotju z mandatom arbitražnega sodišča.” Vlada Mira Cerarja tako z zagotavljanjem, da bo odločitev spoštovala ne glede na rezultat, lahko krši celo določbe državnega zbora. Iz virov blizu ministrstva za zunanje zadeve pa smo že prejeli informacijo, da bo odločitev slaba za Slovenijo. Hrvaška naj bi zmagala v večini zemeljskih sporov, na morju pa bo odločitev slabša celo od tiste v sporazumu Drnovšek – Račan.
A. R.