O volitvah v Sloveniji: Svobodne in demokratične, a ne nujno poštene in legitimne

(Foto: iStock)

“V škodo novih političnih strank je bilo kršeno načelo enakih možnosti za nastop na volitvah. V tem pogledu in v tem zelo pomembnem segmentu volitve niso bile poštene,” je o prvih večstrankarskih volitvah leta 1990 v Sloveniji zapisal dr. Lovro Šturm. Poštenost in legitimnost volitev pa v Sloveniji ni bila pod vprašajem zgolj leta 1990. Sile iz političnega ozadja se pred slehernimi volitvami aktivirajo, sprožajo politične afere, ustvarjajo nove obraze, zavzeto in spretno zavajajo slovensko javnost in celo svoje politične nasprotnike. Za slovensko levico cena oblasti nikoli ni previsoka.

V Zboru združenega dela so bile delegatske volitve. Potekale so v podjetjih oz. temeljnih organizacijah združenega dela, kjer nove stranke niso smele imeti svojih organizacij. Če bi imela Slovenija takrat v celoti poštene volitve, bi koalicija DEMOS dobila dvotretjinsko večino in danes ne bi govorili o tem, da tranzicija ni uspela.

Nekdanji ustavni sodnik in bivši pravosodni minister dr. Lovro Šturm (foto: STA).

Dr. Lovro Šturm: “Volitve so bile svobodne in demokratične, niso pa bile poštene.”

“Legitimnost delegatov v takratni ZZD republiške skupščine je sporna iz več razlogov. Volitve v ZZD so bile opravljene v enem samem krogu. Zaradi tega je prišlo do velikega razpona glede na odstotek glasov, ki so ga dobili izvoljeni delegati,” je prof. dr. Lovro Šturm jasno zapisal že leta 2001 in ob tem dodal: “Od skupnega števila 80 delegatov je kar 58 delegatov (to je 72,5 %) prejelo manj kot 30 % glasov v svojih volilnih enotah, to je pod skrajno mejo 30 %, kjer bi bilo še mogoče govoriti o neki sprejemljivi predstavljivosti  volilnega telesa.”

Prof. dr. Lovro Šturm: “To razpoloženje je mogoče najbolj objektivno presoditi glede na razmerje glasov v DPZ, kjer je Demosu od 80 mest pripadlo 47, to je 58.75%. V ZZD je Demos imel 29 mest od 80, to je 36.25%. Razlika je zelo signifikantna.”

Poglavitni očitek pa velja dejstvu, da so stranke ZKS-SDP, SZS-SZDL in  ZSMS-LS  v celotnem obdobju volilnih postopkov že imele in smele obdržati svoje omrežje v podjetjih in ustanovah, to je v vseh volilnih okoljih za ZZD,  zato so bile tu v nesorazmerni prednosti pri kandidiranju in prepoznavnosti delegatov iz svojih vrst, čeprav ti niso nastopali kot njihovi kandidati. Volitve v ZZD niso odražale splošnega volilnega razpoloženja med volivci.

Volitve so bile svobodne in demokratične, a nikakor poštene
Demosu je bilo tako objektivno nemogoče narediti svoje kandidate med množico vseh kandidatov prepoznavne kot kandidate Demosa, saj to na glasovnici za ZZD ni bilo razvidno. Zaradi tega aprilske volitve leta 1990 (z določenim pridržkom zaradi nespoštovanja načela o enakosti volilne pravice zaradi institucionalnega položaja ZZD kot tretjega skupščinskega zbora in zaradi izjemno zapletene in nepregledne zakonodaje, ki se je spreminjala med potekom volilnih postopkov) lahko opredelimo kot prve svobodne in demokratične volitve na Slovenskem po letu 1945, ni pa jih moč opredeliti kot poštene.

Privilegij strank naslednic družbenopolitičnih organizacij v razmerju do novih političnih strank pri volitvah v tretji skupščinski zbor  v ZZD na republiški in na občinskih ravneh je bil izrazit, nove politične stranke so bile zaradi tega dejstva v izrazito neenakopravnem položaju. V škodo slednjih je bilo kršeno načelo enakih možnosti za nastop na volitvah. V tem pogledu in v tem zelo pomembnem segmentu volitve niso bile poštene.

J. F.

Vir: ŠTURM, Lovro. Vključitev Demosa v volilne postopke za nastop na volitvah leta 1990. Čas. zgod. narodop., 2001, letn. 72 = n.v. 37, št. 3/4, str. 327-340.