Cerkev svetega Štefana slavi kot prvega mučenca, po izročilu pa je zavetnik konj. Ob njegovem godu se bo danes na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju in drugje po državi zvrstila vrsta blagoslovov konj. Najmnožičnejši tradicionalni zbor Štefanovo 2015 prirejajo v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju, kjer se običajno zbere več kot 150 konjenikov.
V Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju, kjer konje neprekinjeno blagoslavljajo že 157 let, se je zbralo nekaj manj kot 150 konjenikov in skoraj 3000 obiskovalcev. Šentjernejski župan Radko Luzar je za STA izpostavil, da sodi šentjernejski blagoslov konj med najstarejše v Sloveniji, obiskovalci današnje prireditve pa so podobno kot nekateri konjeniki prišli z raznih koncev Slovenije in širše Dolenjske.
Konje bodo danes blagoslavljali še v nekaterih drugih krajih po Sloveniji: v Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, Semiču, Šentrupertu na Dolenjskem, Goriški vasi pri Škocjanu, v Štefanu pri Trebnjem, Kapelah, Pišecah, Harijah v Brkinih, Vipavi in še nekaterih drugih. Na hipodromu v ljubljanskih Stožicah pa bodo ob blagoslovu konj pripravili še dirke sv. Štefana.
Sv. Štefan je bil jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem. V srednji in severni Evropi so ga za zavetnika konj in živine na splošno razglasili, ker je nadomestil neko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje in živino.
Legenda pravi, da naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja neki rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal polihistor Valvasor.
A. D., STA