Ob koncu leta 2016 ostaja nespoštovanih deset odločb Ustavnega sodišča – DZ je s tem, ko se ni odzval v roku, v samostojni kršitvi ustave

Ob koncu leta 2016 ostaja nespoštovanih deset odločb Ustavnega sodišča RS. Predsednica Ustavnega sodišča Jadranka Sovdat je opozorila, da pri tem niso težava primeri, ko Ustavno sodišče zakon razveljavi, pač pa primeri, ko ugotovi le njihovo protiustavnost. Poročilo za preteklo leto zato ni le orisana podoba o delu Ustavnega sodišča, temveč prinaša, čeprav z določenim časovnim zamikom, enako pomembna sporočila o tem, ali in koliko drugi organi pri svojem delu spoštujejo Ustavo RS, ta temeljni pravni in politični akt našega sobivanja.

Ker se odločbe Ustavnega sodišča (US) v pravni državi spoštujejo, opozarjajo na poseben problem spoštovanja tako imenovanih ugotovitvenih odločb. Pri teh odločbah na nek način to nespoštovanje očitno prihaja do izraza. Kdaj US izda to t. i. ugotovitveno odločbo? Izda jo takrat, ko zakonske določbe ali določbe drugega predpisa ni mogoče razveljaviti. Največkrat takrat, ko v zakonu nekaj manjka, takrat ugotovi US protiustavnost in zakonodajalcu naroči, naj jo v določenem roku odpravi. Kot vedno doslej je bilo tudi v preteklem letu tako, da zakonodajalec z odpravljanjem protiustavnosti v nekaterih primerih zamuja, v nekaterih primerih morebiti celo zelo zamuja, Ustavno sodišče vsakič sproti opozarja, da je to pravzaprav kršitev obeh načel, ki jih je omenila predsednica.

Na novinarski konferenci, kjer je Jadranka Sovdat predstavila poročilo o delu za leto 2016, je povedala, da se jih od teh nespoštovanih desetih odločb Ustavnega sodišča devet nanaša na zakonske določbe, ena pa na predpis lokalne skupnosti. “Odprava protiustavnosti v zakonih je v pristojnosti Državnega zbora kot zakonodajalca, opozoriti pa je treba tudi na dolžnost Vlade kot ustavno določenega predlagatelja zakonov, da zakonske predloge pravočasno pripravi in jih predloži v zakonodajni postopek. Odprava protiustavnosti in nezakonitosti v lokalnem predpisu je pristojnost občinskih organov.”

Po besedah Sovdatove pa je državni zbor s tem, ko se ni odzval v roku, v samostojni kršitvi ustave.

Ustavno sodišče Republike Slovenije enkrat letno v poročilu strnjeno postavi na ogled podobo svojega preteklega dela. Sovdatova pravi  strnjeno zato, ker Ustavno sodišče v resnici ves čas sproti postavlja na ogled svoje delo z objavo vsake svoje odločitve. Z odločitvami, izdanimi v zadevah iz svojih pristojnosti, uresničuje vlogo varuha Ustave tako v razmerju do zakonodajne in izvršilne oblasti kot v razmerju do sodstva, katerega vrh je Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ter do vseh nosilcev javnih pooblastil in tudi do organov lokalnih oblasti v državi.

Vsi ti so pri opravljanju svojih pristojnosti in s tem svojih dolžnosti zavezani neposredno spoštovati Ustavo in vselej ravnati v skladu z njo. V pravni državi se te obveznosti ne morejo razbremeniti z izgovorom, da se jim z ustavnostjo ni treba ukvarjati, ker da bo lahko tako in tako Ustavno sodišče na koncu povedalo, ali ravnajo ustavno. Ustava najprej zavezuje njih, Ustavno sodišče pa postavlja le kot varuha, ki naj ima pri razlagi Ustave zadnjo avtoritativno besedo.

2016 beležijo ponovni porast števila novih zadev
Sovdatova je dejala, da v letu 2016 beležijo ponovni porast števila novih zadev, čeprav je že dolgo jasno, da Ustavno sodišče tako velikemu obsegu dela ne glede na to, ali gre za 200 zadev več ali manj, ne more biti kos. “Predvsem ne more zagotoviti, da bi o vseh zadevah lahko odločilo v sprejemljivo kratkem času. Ustavne spremembe o pristojnostih in načinu dela Ustavnega sodišča, ki so bile pred leti pripravljene, pa v politiki ni bilo posluha zanje, bi bile danes najmanj enako potrebne, kot so bile potrebne tedaj. Potrebne bi bile pravzaprav danes še bolj, ker Ustavno sodišče prejema vse manj zadev, ki so z ustrezno organizacijsko logistiko enostavno rešljive, in bistveno več zadev, ki zahtevajo poglobljen ustavnopravni vložek ustavnih sodnikov pri odločanju, je še povedala predsednica Ustavnega sodišča. Za kakovostno reševanje takih zadev pa je po naravi stvari potreben določen čas, ki ga ob reševanju velikega števila zadev vedno znova primanjkuje. Stalna preobremenjenost ustavnih sodnikov in svetovalcev Ustavnega sodišča, ki s svojim strokovnim delom pomagajo ustavnim sodnikom, ne prispeva k učinkovitemu in kakovostnemu ustavnosodnemu odločanju.

Protiustavni predpisi
Podatki o ugotovljenih protiustavnostih predpisov in ugodenih ustavnih pritožbah za zadeve, o katerih je Ustavno sodišče odločilo leta 2016, pa kažejo, da glede tega ni posebnih odstopanj. “Upoštevaje skupni odstotek ugodenih ustavnih pritožb je treba reči, da so le v zelo majhnem številu od skupnega števila rešenih zadev ugotovljene kršitve človekovih pravic. S tega vidika velja opozoriti, da se rednemu sodstvu včasih pripisujejo neutemeljene kritike. Še toliko bolj je tako, kadar take kritike nanj naslavljajo politiki. Ti včasih tudi sami pomembno prispevajo k ugotovljenim kršitvam,” je razložila Sovdatova in dodala, da v nemalo primerih namreč pride do kršitev človekovih pravic v sodnih postopkih zato, ker jih zagreši že zakonodajalec; ker je že sam zakon protiustaven. Tako je bilo v vseh tistih primerih, ko je Ustavno sodišče najprej ugotovilo protiustavnost zakona in šele za tem tudi kršitev človekove pravice s sodno odločbo; tudi v preteklem letu. Pri tem je razveseljivo, da sodišča vedno pogosteje vlagajo zahteve za oceno ustavnosti zakonov. Očitno prav zato, da bi v sodnih postopkih ne kršila človekovih pravic.

Izhajajoč iz teh ugotovitev ni mogoče pritrditi posplošenemu zatrjevanju, da sodišča pri sojenjih ne spoštujejo Ustave ter z njo priznanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. To se zgodi le v posameznih primerih. Za take primere pa pravni red prav z namenom, da se kršitve odpravijo, daje na razpolago posebno pravno sredstvo pred Ustavnim sodiščem.

Leto 2016 pomeni začetek kadrovskih menjav ustavnih sodnikov
Ustavnemu sodišču je pretežni del preteklega leta predsedoval mag. Miroslav Mozetič, vse dokler ni konec oktobra sklenil svojega mandata. Sovdatova je tukaj še omenila, da so v preteklem tednu dobili kadrovsko zamenjavo. “Trije kolegi so se nam že pridružili, četrti, prof. Knez pa se nam bo pridružil v mesecu dni. Naslednji četrtek pa bodo s svojim delom počasi tudi oni postavljali na ogled svoje delo.” Predsednica je dodala, da je prepričana, da se bodo zelo dobro vklopili v delo ter da pravnemu strokovnjaku ugleda ni dala politika in mu ga politika tudi ne more vzeti. “Pravni strokovnjak, tudi če ne bi bil izvoljen, bo še vedno ostal pravni strokovnjak z vsem svojim ugledom. Tako da moram reči, da mislim, da bomo dobro delali. Ne vidim prav nobenih razlogov, da bi bilo to drugače.”

Sovdatova je zaključila z razlago, zakaj so morda naredili še nekoliko manj kot sicer v letu poprej. “Pri tridesetih svetovalskih mestih tudi zamenjava šestih svetovalcev ni malo. Ampak Ustavno sodišče prav iz teh razlogov ne more biti v situaciji, da od njega lahko pričakujemo, da bo vsako leto naredilo še več,” je razložila predsednica US in dodala, da – ne bo, ker ne more. Ker kvaliteta dela tega preprosto ne more dopustiti.

I. K.