Ob obletnici Majniške deklaracije: “Zdaj so vsi drugi osamosvojitelji, samo tisti ne, ki imajo res zasluge za to”

Pogovorno omizje, ki ga je v počastitev enega najpomembnejših dni, se pravi 8. maja leta 1989, priredilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), je pomembno za slovenski narod. To je bil dogodek, ki predstavlja veliki pok naše osamosvojitve. “Torej, če te Majniške deklaracije ne bi bilo, če takrat ne bi bila prebrana, sem prepričan, da bi se tok zgodovine slovenskega naroda obračal drugače. Zato sem še posebej vesel, da so danes z nami trije eminentni gostje, ki so ključno prispevali k temu toku slovenske države,” je v Muzeju slovenske osamosvojitve v Ljubljani povedal predsednik VSO Aleš Hojs.

Predsednik VSO Aleš Hojs je predstavil moderatorja večera, in sicer Francija Feltrina, podpredsednika VSO in podpredsednika kluba Demos iz tistih časov. Med njimi je bil v Muzeju slovenske osamosvojitve tudi eden ključnih stebrov slovenske osamosvojitve, tedanji minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel, ki sicer v času Majniške deklaracije minister še ni bil, a je odigral zelo pomembno vlogo v pripravi te deklaracije. Na pogovornem omizju je sodeloval še dr. Stane Granda, sicer eden izmed zgodovinarjev, ki si upajo našo plat zgodovine povedati in opisati tako, kot se je resnično zgodila. Ne pa tako, kot so 70 let učili.

Franci Feltrin je uvodoma spomnil, da mnogi govorijo, da se 27. aprila ni zgodilo nič. “Naj že pustimo to. Ampak, če pomislimo na 8. maj leta 1989, pa je bil pomemben.” Dodal je, da tako kot je že Hojs dejal, da je bil takrat veliki pok za Slovenijo. “Takrat so se gospodje, ki so bili dr. Rupel, Janez Janša in še drugi odločili za to deklaracijo, ki je vzbudila veliko pozornost,” je še povedal.

Aleš Hojs, predsednik VSO (foto: Nova24TV)

Majniška deklaracija je sicer politična izjava opozicijskih strank, ki je bila prebrana 8. maja 1989, ob drugi aretaciji Janeza Janše, na Kongresnem trgu v Ljubljani. Podpisniki listine so v Majniški deklaraciji zahtevali suvereno državo slovenskega naroda. “Tiste besede, ki so jih izrekli, veljajo še danes. In do današnjega dne smo mi te besede iz deklaracije uresničevali oziroma bi morali uresničevati,” je povedal Feltrin. “Ta deklaracija je kot metodo izbrala parlamentarni boj, razpravo, dinastični okvir,” pa je dodal Rupel.

Dr. Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister, in Franci Feltrin, podpredsednik VSO. (foto: Nova24TV)

Zakaj je Majniško deklaracijo na Kongresnem trgu prebral Tone Pavček?
Podpredsednik VSO je še dejal, da je pesnik Tone Pavček 8. maja 1989 na Kongresnem trgu v Ljubljani pred večtisočglavo množico prebral Majniško deklaracijo. Pri tem se je vprašal, kako to, da ostale osebe, ki so bile soudeležene pri sestavi besedila, niso imele poguma, da preberejo deklaracijo. “Mi smo Pavčka prosili, da prebere to deklaracijo kot špiker. Zaradi tega, ker smo rekli, če bo eden od nas, ki smo jo napisali, prebral, bodo to deklaracijo pripisovali tisti stranki,” mu je razložil Rupel in ob tem dodal, da v primeru, če bi deklaracijo prebral on, bi potem rekli, da je deklaracija od SDZ. “Mi smo pa iz tega želeli narediti nek nacionalen dogodek,” mu je še razložil Rupel. Spomnimo, da je Majniška deklaracija nastala aprila leta 1989 na sestanku v pisarni Dimitrija Rupla na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Pri njenem programu pa so poleg Rupla sodelovali še Janez Janša, France Bučar, Hubert Požarnik, Veno Taufer in Ivo Urbančič. “Dejansko, če greste na spletne strani, se Tone Pavček prikazuje kot avtor Majniške deklaracije. Jaz sem sedel v kabinetu za računalnikom, čez ramo mi je gledal Bučar in kar naprej se je jezil nad mano, ker sem pisal predolge stavke in je bilo besedilo predolgo,” je še povedal Rupel in dodal, da so to deklaracijo pisali aprila 1989, potem ko so bile stranke že ustanovljene. Predvsem pa je deklaracija nastala preden je padel Berlinski zid. “Vedeti moramo, da so takrat Slovenci na nek način ujeli nek korak z demokratičnim svetom,” je še dejal.

Rupel je omenil še metodološko pripombo
Zelo pogosto povem, da ni treba poznati vseh letnic, ampak nekatere je pa vendarle treba vedeti. Treba je vedeti predvsem to, kaj čemu sledi. Kaj je bilo prej in kaj je bilo potem. Ker, če ne veš, kaj je bilo prej in kaj potem, seveda nekega dogodka ne moreš dobro razumeti,” je še povedal Rupel, ki je pri tem še mnenja, da je v zvezi z Majniško deklaracijo treba najprej popraviti eno napako. “Letos je 100 let od prve majniške deklaracije. To je zelo pomembna obletnica. Od te naše deklaracije, ki je manj pomembna od tiste prve, je pa 28 let. Ampak treba je vedeti, da je ta deklaracija nastala potem, ko so pred tem nastale nove stranke.” Zaradi tega bi Rupel tej deklaraciji rekel Pisateljska Demosovska deklaracija.

Dr. Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister, in dr. Stane Granda, zgodovinar (foto: Nova24TV)

Majniška deklaracija je nato zaživela neko zanimivo življenje
Najprej je Majniška deklaracija nastala leta 1917. “To je bila Koroščeva Majniška deklaracija, ki je bila na nek način austro-exit. Slovenija se je na zemljevidu iz severa oziroma iz avstrijskega območja preselila proti jugovzhodu. Zdrsnila je na Balkan oziroma na jugovzhod in je bila tam 70 let,” je povedal Rupel in dodal, da se je deklaracija po jugo-exitu vrnila nazaj v ta svet in dejansko bila del najnaprednejše Evrope, potem pa je postala del manj napredne Evrope ter se nato vrnila v to Evropo. Rupel je še spomnil, da je bil njihov program zunanje političen (Evropa) in notranje političen (demokracija). “To sta dva stebra, na katerih je cela naša politika tistega časa počivala, na katerih je temeljil Demos. To je bil proces, zgodba od sloge do razkola.” Pri tem je Rupel še dodal, da smo zdaj v takšnem razkolu, kot nismo bili še nikoli. Zgodovinar Granda pa je repliciral, da mu je deklaracija iz leta 1917 precej zoprna. “Menim namreč, da Majniška deklaracija, pa že nazaj, ker se začenja že leta 1892 pri Kreku, opustijo naravno pravo, na katerem slonijo slovenske narodne zahteve skozi vso zgodovino, ker mi se ne moremo sklicevati na zgodovinsko pravo, ker ga nimamo.” Granda je dodal, da v obupu, v tem groznem nemškem pritisku, se je Krek in za njim praktično vsi liberalci začel odločati za hrvaško zgodovinsko pravo. “Vendar pa se ta Majniška deklaracija iz leta 1989 spet vrača na slovenska stališča. Nič ne govori o zgodovini. Meni se zdi to lepota te Majniške deklaracije,” je še povedal.

Zavedati se je treba, da je Majniška deklaracija dvignila narod. In brez te deklaracije je vprašanje, kako bi bilo v naši prihodnosti. Majniška deklaracija ima namreč tako velik pomen. Ker zdaj so vsi drugi osamosvojitelji, samo tisti ne, ki imajo res zasluge za to. In zaenkrat je to ogromen problem.

I. K.