Velika proračunska dilema – kako bo vlada pokrila 300 milijonsko luknjo za plače javnih uslužbencev?

Slovenski Državni zbor (Foto: sta).

Obravnava predloga proračuna za 2017 in 2018 v Državnem zboru kaže veliko razliko med koalicijskim prikazom obeh proračunov in mnenjem opozicije. Predsednik vlade in ministrica za finance sta predstavila proračuna kot uspeh, in sicer zaradi odpravljanja varčevalnih ukrepov na področju javnih služb, ki jim namenjajo višanje plač in napredovanje, zaradi nižanja brezposelnosti, ki je padla pod 100.000 ter zaradi razbremenitev stroškov dela.

Pri tem je premier Miro Cerar pozabil povedati, da vlada ni ničesar storila za izboljšanje statistike nezaposlenih, saj se številke nižajo, ker ljudje odhajajo iz države s trebuhom za kruhom. Prav tako je jasno, da ukrepi na področju javne uprave krepijo volilno bazo SMC (povečanje plač, napredovanja), zato nas takšni ukrepi ne presenečajo.

Kot prioriteto navajata premier in ministrica za finance naslednja področja: zdravje, zaposlovanje, infrastrukturo in varnost. Ministrica Vraničar Erman trdi, da si koalicija prizadeva za ekonomsko suverenost države. Poudarila je zniževanje primanjkljaja BDP in načrtuje višanje BDP za 2,3 odstotka v 2017 ter se hvali, da je za zaščito in reševanje namenila 2 milijona evra, prav toliko tudi  za Ministrstvo za šolstvo za obnovo športnih objektov.

NSi – vlada namesto reform izvaja prenos davčnih bremen na gospodarstvo
Jožef Horvat
iz Nove Slovenije trdi, da je vlada do sedaj zavrnila vse ukrepe in predloge, ki jih je pripravila NSi. Horvat navaja, da ta predlog proračuna prinaša najvišje tveganje za fiskalno vzdržnost. NSi očita vladi, da ne izvaja davčne reforme, temveč le prenos davčnih bremen na gospodarstvo. Horvat poudarja, da vlada ni prisluhnila nobenim predlogom njihove stranke, prav tako so bili zavrnjeni amandmaji – tudi v zvezi z delavci migranti.

Poslanec NSi Jozef Horvat (Foto: sta).

Poslanec NSi Jožef Horvat (Foto: sta).

V NSI pogrešajo podatke o prihodkih iz državnega premoženja, premalo je storjenega za preiskovanje bančnega kriminala in za izboljšanje stanja v sodstvu. Opozoril je na ukinjanje kmetijske svetovalne službe, ki jo slovensko kmetijstvo nujno potrebuje, kritike je deležna vlada tudi za odločitev za nižanje sredstev za promocijo turizma.  Poleg mnogih pripomb se NSi zavzema za povečanje sredstev za vojsko.

Populizem ZL nima meja
ZL
 še vedno populistično govori o socialno nepravičnih ukrepih in tudi o nepomembnosti sredstev, namenjenih Natu, čeprav se dogajajo večji politični in vojaški premiki v Evropi in na svetovni ravni.

Uroš Prikl iz DeSus je pohvalil proračuna, ker so bila namenjena sredstva Ministrstvu za delo in Ministrstvu za šolstvo, Ministrstvu za Gospodarstvu, pa tudi do usklajevanja pokojnin je prišlo.

Nepovezana poslanka Alenka Bratušek – proračuna sta nerealna dokumenta
Nepovezana poslanka Alenka Bratušek je poudarila, da sta predloga proračuna nerealna dokumenta in da ne vsebujeta podatkov, ki so sicer nujni, prav tako vlada ne upošteva zakonodaje. Bratuškova trdi, da je vlada proračunski primanjkljaj dosegla zgolj z nižanjem pokojnin in nižjimi investicijami. Poslanka trdi, da bi vlada z 800 milijoni davčnih prihodkov lahko storila več, kot dejansko je.

Po mnenju Bratuškove je neprimerno, da se vlada ni uskladila z javnim sektorjem glede plač, prestavitev gradnje drugega  tira v čas po letu 2018 pomeni odložitev velikih projektov na drugo vlado; pojavljajo se nove obremenitve občin, pravih reform pa ni. S povišanim BDP bi  vlada morala doseči  veliko več.

Andrej Šircelj: Proračun bi moral omogočiti blaginjo ljudi, sedaj pa je nerealen in nepopoln
Proračun za obe leti  bi moral biti ambicioznejši ter temeljiti na dejanskih ukrepih, ki bi omogočali blaginjo ljudi. Ker proračuni ne vsebujejo nobenih reform, imajo ti predlogi veliko napako. Manjkajo podatki glede bilanc – te namreč niso zaključene, manjkajo bilance občin, ni bilance ZPIZ-a, ni bilance o javnih financah, vlada je prejela tudi negativno mnenje Državnega sveta glede proračuna za 2017 in 2018.  Celo Računsko sodišče ni moglo oceniti stanja bilance, ker ni bilo podatkov o premoženju države – zato ta proračun ni realen.

Poslanec SDS Andrej Šircelj (foto: STA).

Poslanec SDS Andrej Šircelj (foto: STA).

SDS o uspešnih dosežkih vlade
Ni predvideno, kako se bo poplačala 300 milijonska luknja za plače javnih uslužbencev. Glede nezaposlenih je Šircelj poudaril, da je statistika le številka,  ker pri tem vlada ne pove, da se vsako leto izseli 10.000 ljudi iz države ter da je 20.000 ljudi zaposlenih v Avstriji in da se statistika izboljšuje zaradi navedenih dejstev. Zaskrbljujoče je vladno upravljanje z državnim premoženjem –  saj se je odpovedala prihodkom iz DUTB, kar je nezaslišano, prav tako prepušča 12 milijard evrov nepopolnim organom upravljanja in vodenja  ter pridobiva premalo prihodkov iz tega naslova. Prihodki, ki jih vlada omenja kot zvišane, temeljijo samo na davkih, ne pa na ustvarjanju nove vrednosti ali večanju števila delovnih mest.

Stopnja davka za dodano vrednost je bila uvedena začasno, vlada Mira Cerarja pa je dokončno uzakonila 22 % stopnjo ter obremenila davkoplačevalce. Vlada daje investitorjem slab signal, saj se ne potrudi, da bi privabila tuji kapital. Šircelj razgalja vlado  tudi s podatkom, da ni pripravila kakovostnih projektov za črpanje EU sredstev, ki pomenijo edina resna sredstva za investicije pri nas.

Minister ni nemočen:  nastavlja direktorje javnih zavodov in  jih tudi lahko razrešuje!
Sredstva, namenjena Ministrstvu za zdravje še ne pomenijo nobene blaginje in večje kakovosti storitev za davkoplačevalce, saj bo denar razporejen na neprava področja in brez sistemskih sprememb. Šircelj ne sprejema trditev, da ministrstvo za zdravje ne more storiti ničesar pri  vodenju zavodov.  Opozoril je, da Vlada RS načrtuje za investicije 2 milijardi – potem pa jih prerazporedi na tekočo porabo in ni nobenih investicij. SDS takšnih predlogov takšnih proračunov ne more sprejeti.

A. B.