Od Le Penove do Junckerja

Marine Le Pen (foto: epa)

Sodeč po medijih, vključno z družbenimi, sta zadnje dni v Sloveniji odmevala zlasti dva dogodka: obisk predsednikov Evropskega parlamenta in Evropske komisije ter glasovanje o imuniteti Marine Le Pen. Slednje se sicer ni zgodilo v Sloveniji, je pa pri nas doma močno odmevalo.

Pa začnimo z Le Penovo. Kar malo tečno mi je odgovarjali na množico “fejk” tvitov, zakaj da sem glasoval proti ubogi Le Penovi. Družbenim medijem so se kasneje pridružili še nekateri dominantni in nepomemben dogodek je postal ‘Dogodek’. Glasovanja o odvzemu imunitete se v Evropskem parlamentu (EP) običajno razumejo kot nekakšno tehnično vprašanje, o katerem se glasuje brez razprave. Toda francoska političarka seveda ni ‘kdorsibodi’ in je vse to spremenila v pravi cirkus in ga spretno politično izrablja.

Več obtožb, boljši rezultati
Več kot je različnih obtožb in ukrepov zoper njo, bolje ji politično kaže, tako doma kot v tujini. Na družbenih omrežjih je tudi v Sloveniji dobila simpatije, zlasti v krogu nastajajoče skrajne desnice, kjer so ostro napadli zlasti evropske poslance iz vrst SDS. Tisti, ki so manipulirali s tem, so želeli iz Le Penove narediti žrtev, za kar krivijo tako zmerno levico kot zmerno desnico. Ne predstavljam si, da parlament ne bi glasoval tako, kot je. Težko bi pred demokratično javnostjo opravičili potrditev “eu” imunitete Le Penovi, ki si med drugim prizadeva za razpad taiste EU, medtem ko imuniteto vzamemo vsakemu poslancu v postopku pred domačimi organi, četudi je proevropsko usmerjen. Poleg vsega je parlamentarna pravna stroka ocenila, da obstajajo razlogi za glasovanje.

Očitno pa se bo treba na takšne re-akcije nekaterih pri nas doma navaditi: medijska glasnost ekstremne desnice se namreč veča sorazmerno s pričakovanjem predčasnih volitev. Prepričan sem, da bomo na koncu spet ugotovili, da so bili le instrumentalizirana epizoda v slovenski politiki, ki opravlja “umazano” delo za tranzicijsko levico (temu delu se lahko reče sesuvanje premočne SDS).

Seveda je bil od tega pomembnejši visoki “eu”-obisk v Ljubljani, kjer je Juncker med drugim predstavljal Belo knjigo o prihodnosti EU. Mimogrede, s tem dokumentom je presenetil evropsko politično javnost. Mnogi celo menijo, da takšen pristop ni pravi in vprašanje je, ali bo koristil EU. Bela knjiga je ponekod hipoma postala nočna mora za stranke, ki se združujejo v Evropski ljudski stranki (EPP). V Bolgariji, na primer, socialisti in evroskeptiki tik pred parlamentarnimi volitvami z vsemi orožji tolčejo po članici EPP (GERB), ker eden od Junckerjevih scenarijev omogoča Evropo različno intenzivne integracije, kar so za svoje politične potrebe prevedli kot “Evropo prvo- in drugorazrednih”. Odlična hrana za demagoge in populiste vseh vrst.

Ali je bil obisk Junckerja koristen za državo?
Pa zaenkrat pustimo to temo ob strani. Ob tem visokem, bolj protokolarnem kot vsebinskem obisku se postavlja vprašanje, ali je bil koristen za Slovenijo. Vlada se hvali, da je dobila, kar je želela, npr. obljubo o zaustavitvi postopka v povezavi s teranom in stališče, da bi morali obe državi spoštovati odločitev arbitražnega sodišča. Toda obljube, ki so dostikrat izrečene v kontekstu “diplomatske korektnosti”, nimajo vselej realne politične vrednosti.

Je pa bilo v času obiska veliko fotografiranja, objemanja, poljubljanja, kar je običajno, če je zraven predsednik EK. Vsekakor dvomim, da smo pridobili točke na evropskem političnem parketu. Tudi zato, ker niti Juncker niti Tajani nista bila najbolj zadovoljna s tem, kar se je dogajalo in s tretmajem, ki sta ga bila deležna. Najbolj problematičen je bil pogovor med trojko CerarJunckerBulc z mladimi. Trojica ni bila dovolj kompetentna, da bi lahko zadovoljila radovedno mladež, ki se je pač odzivala, kot je. Na mnoga vprašanja ni dobila ustreznih odgovorov, niti na tista, ki so bila tudi po mojem mnenju “malo mimo”.

Skratka, prvi vtis je, da je visoki obisk zamujena priložnost za vse: za visoke politične predstavnike evropskih institucij, slovensko vladajočo ekipo, za mlade in – na žalost – za Slovenijo v celoti.

Milan Zver