Od problemov EU, bančne luknje in totalitarnih simbolov: Za rešitve je potrebna le politična volja

Foto: [email protected] Šulin

“Slovenija še vedno ni ratificirala resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, prav tako sem Komisijo opozorila na poveličevanje komunističnih simbolov na javnih prireditvah,” je poudarila poslanka v Evropskem parlamentu Patricija Šulin, medtem ko je poslanec v Državnem zboru RS, dr. Anže Logar, predstavil, kako so na Islandiji “rešili” problem izčrpavanja bank: “Na Islandiji država ni reševala zasebnih bank, odgovorne, tudi revizorje, ki so izdajali lažna poročila, so zaprli.”

Evropska poslanka Patricija Šulin je na povabilo predsednika OO SDM Krško Janeza Olovca in OO SDS Krško obiskala Posavje, kjer si je najprej ogledala Šrajbarski turn, ki je bil prvič omenjen že leta 1436, med najbolj znanimi lastniki pa so bili celjski grofje, Janez Vajkard Valvasor in Auerspergi. Grad je bil leta 1515 napaden in oplenjen s strani kmečkih upornikov, v tridesetih letih 20. stoletja pa so ga takratni lastniki preuredili v letovišče.

Foto: [email protected] Šulin

Grad je bil 6. oktobra 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, občina Krško pa je leta 2009 pričela z izdelavo konzervatorskega načrta za obnovo gradu, vendar pa pristojno ministrstvo sredstev za obnovo ni zagotovilo in nekdaj razkošno poslopje danes vztrajno propada.

“Država je skušala grad dvakrat prodati na dražbi, vendar neuspešno. Danes je grad prazen in oropan, zaradi varnosti pa tudi zaklenjen,” je poslanko seznanil Jože Olovec, predsednik Krajevne skupnosti Leskovec pri Krškem, ki mu ni vseeno, da je grad pozabljen, zato so predstavniki krajevne skupnosti že predlagali skupen sestanek z občinsko upravo in ministrstvom za kulturo, da bi skušali skupno pridobiti denar vsaj za obnovo najnujnejših del na gradu. “Za pridobitev evropskih sredstev je nujno sodelovanje občine in države,” pa je dejala Patricija Šulin, ki je pojasnila, da si EU prizadeva ohraniti skupno kulturno dediščino Evrope in njeno splošno dostopnost tudi z izdatno finančno podporo, vendar pa Evropska unija ne bo pripravljala projektov namesto Slovenije.

Patricija Šulin: “Evropska unija ohranja in razvija kulturno dediščino prek različnih programov, kot so Ustvarjalna Evropa, Obzorje 2020, Erasmus+, Evropa za državljane, finančno pa jih podpira prek strukturnih in investicijskih skladov. Dodatna sredstva bodo na voljo tudi v letu 2018, ki bo razglašeno za Evropsko leto kulturne dediščine.”

Foto: [email protected] Šulin

Po ogledu Šrajbarskega turna je poslanka pot nadaljevala v Senovo, kjer jo je sprejel duhovnik Janez Turinek, s katerim sta si ogledala Paviljon sočutja, ki nas opominja na nemoč nedolžnih žensk in otrok.  Na dveh stenah je zapisanih 180 imen mater, sester, hčerk in deklic, ki simbolno predstavljajo peščico tistih, ki so med in po vojni umrle mučeniške smrti.

Čas je, da tudi v praksi prepovemo uporabo totalitarnih simbolov
“Evropsko komisijo sem že večkrat opozorila, da Slovenija še vedno ni ratificirala Resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, prav tako sem Komisijo opozorila na poveličevanje komunističnih simbolov na javnih prireditvah,”
je duhovniku Turinku pojasnila poslanka v Evropskem parlamentu, ki je od komisarke Vere Jourove prejela odgovor, da so nacionalni organi dolžni preiskovati posamezne primere poveličevanja totalitarnih sistemov.

V Leskovcu pri Krškem se je poslanka srečala z župnikom Ludvikom Žagarjem in mu podarila knjigo “Pojdimo na Sveto goro”, za katero je napisala predgovor in je posvečena znani romarski poti nad Novo Gorico, ter zbornik domoljubnih slovenskih pesmi Mati Domovina za cerkveni zbor župnije Leskovec pri Krškem.

Foto: [email protected] Šulin

Na pogovornem večeru “Slovenija v Evropi” pa se je Patriciji Šulin pridružil tudi poslanec DZ RS dr. Anže Logar. Poslanca sta predstavila aktualno politično stanje v EU in v Sloveniji, Šulinova pa se je dotaknila marčevske 60. obletnice Rimske pogodbe, ki velja za temelj gospodarskega povezovanja Evrope. “S podpisom Rimske pogodbe so zasnovali evropski trg ter opredelili štiri ključne svoboščine Evropske unije, in sicer prost pretok oseb, blaga, kapitala in storitev,” je pojasnila poslanka, ki je spregovorila tudi o petih možnih scenarijih za razvoj EU.

Terorizem proti varnosti, brexit in kakšna bo prihodnost EU?
“Velike države, kot so Nemčija, Francija, Italija in Španija, zagovarjajo tretji scenarij “Tisti, ki hočejo več, storijo več,” manjše države pa skrbi, da bi na ta način prišlo do delitve na več in manj vredne države,” je dodala Šulinova, ki meni, da je “Evropa več hitrosti” realnost, osebno pa se nagiba k iskanju konsenza, za katerim bodo stale vse države članice. “Tako bomo poskrbeli za učinkovito in enotno Evropsko unijo, ki bo v večji meri kot doslej znala odgovoriti na pričakovanja naših državljank in državljanov,” je bila jasna poslanka v Evropskem parlamentu.

“Pogoj za močno in stabilno Evropsko unijo pa je učinkovit boj proti terorizmu in zagotovitev varnosti, za kar potrebujemo dodatna proračunska sredstva,” je dejala Šulinova, ki je prepričana, da je poleg sistematične kontrole na zunanjih mejah ter naključnih in usklajenih kontrol na notranjih mejah treba dvigniti nivo na področju izmenjave informacij med državami članicami. “Nesprejemljivo je, da se še vedno soočamo z omejenim dostopom ter neizmenjavanjem baz podatkov med državami članicami, kar bistveno ovira učinkovitejši pregon terorizma, globalne grožnje, s katero se moramo spopasti na lokalni, državni, evropski in na svetovni ravni,” je opozorila poslanka.

Brexit bo imel ogromen vpliv na proračun EU
“Z uradno sproženim postopkom za izstop iz EU ni več poti nazaj,” je pojasnila Patricija Šulin, ki meni, da v pogajanjih EU ne sme dopustiti, da bi Združeno kraljestvo selektivno izbiralo le tista področja, ki jim ustrezajo, ne da bi prevzeli načela in obveznosti, ki izhajajo iz tega. “Doseči moramo kar najboljši dogovor za državljanke in državljane EU,” je dodala poslanka, ki kot članica Odbora za proračun meni, da bo imel izstop Združenega kraljestva iz EU tudi velik vpliv na evropski proračun, saj je Združeno kraljestvo z vplačanimi 16 milijardami evrov letno drugi največji neto plačnik, takoj za Nemčijo.

Foto: [email protected] Šulin

Slovenija med najslabšimi porabniki sklada
Poslanka v Evropskem parlamentu se je dotaknila tudi finančnih skladov v EU, konkretneje Evropskega sklada za strateške naložbe. “Poslanci smo obravnavali podaljšanje sklada, uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe,” je dejala Šulinova, ki je opozorila, da je Slovenija do sedaj premalo izkoristila številne priložnosti, ki jih sklad prinaša. “Od leta 2014, ko je sklad pričel delovati, pa vse do danes je Slovenija med najslabšimi porabniki sklada. Več kot očitno je, da Slovenija zamuja številne priložnosti, ki jih ponuja Evropski sklad za strateške naložbe. Številne države članice uspešno izkoriščajo sklad ter so uspele mobilizirati zasebne naložbe v sektorjih, ki so bistvenega pomena za ustvarjanje novih delovnih mest. Prav tako so v Sloveniji še velike rezerve za energetske naložbe ter naložbe v projekte za energetsko učinkovitost,” je bila jasna poslanka, ki se je dotaknila še področja omejitve veleprodajne cene za gostovanje v mobilnih omrežji Evropske unije. “Gostovanja v mobilnih omrežjih bodo z odpravo roaminga dokončno poenotena! S 15. junijem 2017 vzpostavljamo novi mehanizem za oblikovanje cen za storitve gostovanja po vsej Evropski uniji. Gre za velik dosežek, ki neposredno koristi milijonom Evropejcem: podjetnikom, študentom, ki študirajo v državah članicah EU, ter seveda turistom,” je dejala evropska poslanka Patricija Šulin.

Kdo je odgovoren za bančno luknjo in kako rešiti problem
Dr. Anže Logar se je uvodoma dotaknil zakona o drugem tiru, za katerega je dejal: “Zakon o projektu, ocenjenem na več kot milijardo evrov, sestaviti v petih dneh, je norost.” V nadaljevanju pogovornega večera se je poslanec DZ RS osredotočil na področje preiskovanja bančne luknje. “Delno vmesno poročilo bančne preiskovalne komisije, ki se nanaša na Probanko in Factor banko, smo poslali na Nacionalni preiskovalni urad, vendar ukrepov ni,” je pojasnil dr. Logar, ki je v razmislek navedel, da so določeni posamezniki imeli v bankah tudi po šest funkcij, mediji pa o tem ne poročajo. “Za slabe bančne prakse so odgovorne uprave in nadzorni sveti bank, nevrnjene kredite pa odplačujemo vsi davkoplačevalci,” je poudaril Anže Logar in dodal, da na Islandiji država ni reševala zasebnih bank, odgovorne, tudi revizorje, ki so izdajali lažna poročila, pa so zaprli.

Foto: [email protected] Šulin

Kjer je politična volja, so mogoče spremembe na boljše,” sta svoje misli sklenila poslanca, sledila je še razprava in izmenjava mnenj, kjer so razpravljavci soglasno izrazili skrb glede varnostnega stanja v Evropski uniji.

J. F.