Odbor 2015 ministru Klemenčiču predlaga izredni postopek in razrešitev generalnega državnega tožilca Šketo

Foto: STA

V Odboru 2015 so pri ponovnem pregledu dokumentacije ugotovili, da obstaja velika verjetnost, da je na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru in na Okrožnem sodišču v Mariboru proti nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju prišlo do storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, zato pozivajo ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča, da začne s postopkom izrednega nadzora in po potrebi tudi razreši generalnega državnega tožilca Draga Šketo. 

Odbor 2015, katerega osnovno poslanstvo je opozarjanje na množične kršitve človekovih pravic in preprečevanje le teh, je ugotovil kar 19 kršitev človekovih pravic v zadevi Franc Kangler. Pri postopkih proti nekdanjemu mariborskemu županu, ki se vodijo na okrožnem in višjem sodišču v Mariboru, prihaja do hujših kršitev človekovih pravic ter kršitev ZKP in drugih predpisov. V odboru izpostavljajo predvsem kršitve tretje alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije (da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist).

V Odboru 2015 so pri ponovnem pregledu dokumentacije ugotovili, da obstaja velika verjetnost, da je na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru in na Okrožnem sodišču v Mariboru prišlo do storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

“V zadevi Franc Kangler in drugi (med njimi tudi Rajko Kumer) je policija v skladu z določbami ZKP dne 23. 7. 2010 poslala poročilo tožilstvu v Mariboru o izvedbi ukrepa po 150. členu ZKP. Tožilstvo v Mariboru je 26. 7. 2010 vso zbrano gradivo predalo Okrožnemu sodišču v Mariboru, in sicer z vsemi izsledki. Od tega trenutka naprej bi moral biti skrbnik v skladu z določbami ZKP samo Okrožno sodišče v Mariboru, ki bi moral dosledno voditi evidenco o vpogledu v dokumente PP1 /2009.

Iz priloženega dokumenta Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, z dne 10. 2. 2011, pa je možno ugotoviti, da je takratni vodja tožilstva Drago Šketa predlagal uničenje vseh izsledkov za Rajka Kumra. Postavi se vprašanje, kako je sploh mogoče, da je tožilstvo imelo navedene izsledke? Z dokumenta je razvidno, da je zapisan uradni zaznamek, da so bili navedeni izsledki uničeni. Navedeni dokument je v PP1 /2009 vpisan pod številko 678, šele za tem je z dokumentom preiskovalni sodnik Janez Žirovnik spis PP1 / 2009 odstopil tožilstvu.

Iz drugega priloženega dokumenta Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, z dne 7. 5. 2011, pa je razvidno, da je takratni vodja tožilstva Drago Šketa ponovno prosil preiskovalnega sodnika, da za Rajka Kumra uniči vse izsledke, ki so priloženi v dopisu. Kako je mogoče, da je tožilec zavestno ponovno prosil za nekaj, kar bi že moralo biti uničeno dne 10. 2. 2011? Kdo na mariborskem državnem tožilstvu je odgovoren za to, da niso bili vsi izsledki z navedenega datuma tudi uničeni? Kako to, da Janez Žirovnik, kot preiskovalni sodnik, tega ni opazil in na to ni bil pozoren? Ali je prišlo do dogovarjanja in prilagajanja dokumentom med tožilstvom in sodiščem v Mariboru?”

Poziv ministru Klemenčiču za razrešitev Škete
V Odboru 2015 javnost sprašujejo, kdo bo zdaj, ko je Drago Šketa postal generalni državni tožilec Republike Slovenije, odredil izredni nadzor nad navedenim nezakonitim početjem tožilstva v Mariboru pod vodstvom Škete, hkrati pa se čudijo, kako je sploh mogoče, da je glede na hujše kršitve v navedeni zadevi Šketa sploh lahko postal generalni državni tožilec Republike Slovenije?

V Odboru 2015 tako pozivajo ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča, da v skladu s svojimi pristojnostmi sproži postopek izrednega nadzora in po potrebi tudi razrešitev omenjenega generalnega državnega tožilca Draga Škete. Prav tako pozivajo pristojni parlamentarni odbor, da navedeno hujšo kršitev, ki ima vse elemente kaznivega dejanja, prioritetno obravnava.

C. Š.