Osem držav članic EU (med njimi ni Slovenije) bo sodelovalo pri ustanovitvi Sveta za preiskovanje zločinov komunističnih režimov

Foto: iStock

Ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov so ministri za pravosodje iz osmih držav članic EU potrdili sodelovanje pri ustanovitvi Sveta za preiskovanje zločinov komunističnih režimov. Platforma evropskega spomina in vesti je javno pohvalila pristop teh vlad, saj iniciativa predstavlja odgovor na poziv platforme k mednarodni pravičnosti za nedopustne zločine komunizma, ki je bila dana leta 2015. Vladi Mira Cerarja se očitno to spet ne zdi pomembno. 

Na srečanju, ki ga je organiziralo estonsko predsedstvo EU v Talinu, 23. avgusta, je predsednik Göran Lindblad predstavil rezultate projekta v teku, JUSTICE 2.0, ki ga izvaja Platforma evropskega spomina in vesti. Od leta 2014 so raziskovalci in odvetniki platforme opredelili več vrst kaznivih dejanj zoper človečnost, storjenih v času komunizma v Evropi, in identificirali več kot 200 potencialno odgovornih živih oseb, vključno z nekdanjimi člani politbiroja komunističnih strank iz vsaj štirih držav, ki so države članice EU. Maja 2015 je platforma pozvala k ustanovitvi nove nadnacionalne institucije, ki bi presojala tovrstne zločine in njihove storilce.

Slovenije ni med sodelujočimi državami
Od Talinske deklaracije z dne 23. avgusta 2015 je Estonija prevzela pobudo v iniciativi. Predstavniki Hrvaške, Češke, Madžarske, Litve, Latvije, Poljske in Slovaške so potrdili sodelovanje z Estonijo pri ustanovitvi Sveta za preiskovanje zločinov komunističnih režimov.

“Sistematično delo platforme pri tem, da razkrijejo nekaznovane mednarodne zločine, ki so bili storjeni v času komunizma, preživele storilce in žrtve, ter pozovejo mednarodno skupnost k pregonu, predstavlja naš najboljši argument proti tistim, ki želijo danes zanikati, da je bil komunizem totalitarna diktatura,” trdi direktorica platforme Neela Winkelmann.

N. Ž.