Nekdanjega poslanca SDS Zvoneta Černača so sodni postopki stali že okoli dvajset tisoč evrov, a tudi v primeru uspeha sodni stroški niso in nikoli ne bodo povrnjeni v celoti. Tožita ga nekdanja zaposlena na Sovi Iztok Podbregar in Bojan Bratuša ter tajkun Herman Rigelnik.
V času, ko ustavni pravniki organizirajo okrogle mize na temo “Tajni predpisi včeraj, danes in jutri”, se nekdanji poslanec stranke SDS Zvone Černač bojuje s pravosodnimi mlini, kar seveda ni brez povezave z afero Sova v času, ko jo je vodil Iztok Podbregar.
Rabote na Sovi
Kot je znano, je leta 2007 t. i. Šturmova komisija v tedanji Janševi vladi razkrila številne rabote na Sovi. Omenjena Šturmova vladna komisija je leta 2007 razkrila, da je Sova v podjetje Webs, ustanovljenem leta 2004, med junijem 2004 in julijem 2005 prelila polovico letnih sredstev iz posebnega fonda, sredstva za njegovo ustanovitev in delovanje pa naj bi bila posredovana brez odobritve, a z vedenjem takratnega direktorja Sove Iztoka Podbregarja. Na ta način si je agencija želela zagotoviti direkten dostop do informacijske hrbtenice pod imenom podjetja, ki naj bi se ukvarjalo s telekomunikacijskimi storitvami.
Zaradi ugotovljenih nepravilnosti je stekel tudi kazenski postopek zoper Iztoka Podbregarja in Bojana Bratušo, a je Okrajno sodišče v Ljubljani izdalo zavrnilno sodbo, potem ko je maja 2013 od pregona brez obrazložitve odstopil okrožni državni tožilec Matej Peterca, leta 2014 pa so ustavili še odškodninski postopek, ki je tekel prek državnega pravobranilstva proti obema omenjenima za približno 61.000 evrov. Iztok Podbregar je od oktobra lani dekan kranjske Fakultete za organizacijske vede, ki deluje pod okriljem Univerze v Mariboru.
Tožba Bojana Bratuše in Hermana Rigelnika
Slabo leto za Iztokom Podbregarjem, januarja 2011, je tožbo proti nekdanjemu poslancu Zvonetu Černaču vložil še Bojan Bratuša, ki je bil na Sovi, kot je ugotovila Šturmova komisija, zaposlen s ponarejenim spričevalom. Da bi se izognil blamaži tudi zaradi afere Webs, sta s Podbregarjem podpisala sporazumno prekinitev delovnega razmerja. Največji absurd pa je, da je Bratuša tožbo proti Černaču vložil zaradi spletnega zapisa, ki je datiran mesec dni po seji KNOVS, to je 16. avgusta leta 2010 na spletni strani Dela. Članek, ki ima naslov “Kdo vse je na liniji”, je takrat deloma poročal o seji KNOVS z dne 15. julija 2010. Tedanji predsednik KNOVS Zvone Černač je omenjeno sejo sklical na zahtevo takratnih poslancev stranke Zares Francija Keka in Tadeja Slapnika zaradi domnevnega nezakonitega prisluškovanja in sledenja takratnemu direktorju Urada za intelektualno lastnino Juriju Žureju oziroma zaradi afere, poimenovane “Čista nota”.
V zahtevi za sklic seje sta omenjena poslanca Zaresa Bojana Bratušo obtožila nezakonitega sledenja in prisluškovanja. “Da gre za bivšega uslužbenca Sove, ki je mogoče z njo še vedno povezan,” sta zapisala Kek in Slapnik.
Pred 15. julijem 2010, torej pred sejo KNOVS, so o Bojanu Bratuši, ki je Sovo zapustil zaradi ponarejenega spričevala, o Websu in drugem, obširno poročali vsi mediji, kakor tudi o Bratušovem nezakonitem prisluškovanju in sledenju Žureju. A to Bojana Bratuše ni zmotilo in ni poseglo v njegove osebnostne pravice, to je v čast in dobro ime. Ne glede na to, da je Černač želel tako Sovo kot Bratušo takrat ščititi, o njem pa sta govorila takratna poslanca Zaresa Franci Kek in Tadej Slapnik, teh dveh Bratuša ni tožil.
Je pa Bratuša tožil Černača in sprva zahteval 21.000 evrov odškodnine in zakonske zamudne obresti. Okrožno sodišče v Kopru je Bratuši sprva v celoti zavrnilo tožbeno zahtevo, a se je Bratuša pritožil. Višje sodišče v Kopru je nato isto tožbo vrnilo v odločanje isti okrožni sodnici Tatjani Pavlovec, ki je nato na podlagi istih dokazov spisala diametralno nasprotno sodbo, kot jo je napisala sprva, ter razsodila, da je Zvonko Černač dolžan plačati Bojanu Bratuši odškodnino v višini 5.000 evrov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Černač se je nato pritožil, a je Višje sodišče v Kopru Černačevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo okrožnega sodišča.
Černač pa se je znašel v kazenskem postopku, ker je na seji DZ pred dobrimi tremi leti (2013) ob interpelaciji takratnega ministra za finance Uroša Čuferja izrekel besede o tajkunskih prevzemih Hermana Rigelnika. Takrat je Černač dejal, da bi morali za svoje banke najprej poskrbeti njihovi lastniki, ne pa, da so si napolnili žepe, zapitek pa plačujejo državljani. Pri tem je Černač mislil Factor banko. Okrajno sodišče v Ljubljani je Rigelnikov zahtevek v celoti zavrnilo, a se je ta pritožil.
Gašper Blažič