Poglejte, kako je bankir Marinič za nakup delnic najel kredit pri Factor banki in jih nato prodal družbi Factor-IN

Milan Marinič

Preiskovalna komisija o zlorabah v slovenskem bančnem sistemu pod vodstvom poslanca SDS Anžeta Logarja je pričela z odkrivanjem politične odgovornosti za milijardo in pol evrov globoko bančno luknjo v Novi Ljubljanski banki. Predsednik komisije je zaslišana vodilna uslužbenca NLB Andreja Hazabenta in Milana Mariniča soočil s številnimi primeri slabih praks, za katere odgovorni niso nikoli odgovarjali.

Pred preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji sta v ponedeljek, 3. aprila, pričala nekdanji član uprave Nove Ljubljanske banke Andrej Hazabent in nekdanji pomočnik uprave in direktor direkcije za upravljanje skupine Nove Ljubljanske banke Milan Marinič.

Predsednik preiskovalne komisije Anže Logar je na zaslišanju razkril, da je bil Andrej Hazabent v času službovanja v NLB na kar enajstih funkcijah celotne skupine, letno pa je zaslužil 380 tisoč evrov. Hazabent se je branil z odgovorom, da je bilo zasedanje več funkcij posledica določene strukture NLB, ki nikoli ni bila oblikovana v holding, temveč je bil to način upravljanja prek nadzornih svetov in upravnih odborov, branil pa se je tudi s tem, da so bile večkrat sklicane korespondenčne seje, ki pa jih NLB niti ni plačevala.

Odgovornost za slabe kredite preložil na druge
Od julija 2002 do julija 2007 je bil Hazabent zadolžen za finančne trge, bil je tudi član kreditnega odbora NLB. Na več vprašanj Logarja o podeljevanju kreditov, ki so bili slabo zavarovani in zaradi katerih je v NLB kasneje nastala milijardo in pol evrov globoka luknja, ki smo jo sanirali slovenski davkoplačevalci, se je Hazabent branil, da se v predloge kreditov “nikoli ni spuščal, saj to ni bila moja naloga. Moja dolžnost je bila, da pogledam, ali je boniteta podjetja ustrezna in kakšna je komercialna obrazložitev projekta. Če je bil posel korekten, zavarovanja primerna, sem glasoval za“. Kljub temu, da je jasno, da je kot namestnik predsednika upravnega odbora in kot član uprave odločal o kreditih, je Hazabent na zaslišanju odgovornost za podeljevanje kreditov preložil na oddelek za tveganje in komercialo, ki sta po njegovih besedah predlagala ali odsvetovala nek kredit, sam pa, da je vedno spoštoval dobre bančne prakse.

Andrej Hazabent (Foto: Matic Štojs/Demokracija)

Nekdanji član uprave NLB Andrej Hazabent na zaslišanju ni želel odgovoriti na vprašanje Logarja o tem, zakaj je odstopil z mesta funkcije v nadzornem svetu Abanke niti komentirati Logarjeve trditve, da naj bi Banka Slovenije ugotovila, da ni primeren za članstvo v tem nadzornem svetu, zanikal pa je namigovanja, da naj bi svojemu sinu priskrbel zaposlitev v Factor banki.

Andrej Hazabent in Milan Marinič, ki je bil v skupini NLB zaposlen 20 let, sta skupaj nadzirala kar šest podružnic skupine NLB, v katerih je bilo podeljeno veliko slabih kreditov.

Zakaj se je NLB posluževala slabih praks, Marinič ni pojasnil
Na vprašanje predsednika preiskovalne komisjie o tem, kako je potekala sanacija NLB Montenegro banke, kjer je bil portfelj kreditov zelo visok, je Milan Marinič razkril, da so pač opravili dokapitalizacijo ali odkupili terjatve. Nerazumljivo je, zakaj se je NLB toliko let posluževala omenjenih praks, hkrati pa odgovorni za odločitve o podeljenih slabih kreditih niso nosili nobene odgovornosti oziroma bili zaradi svojega slabega dela razrešeni.

Glede političnih pritiskov na njegovo delo je Marinič zatrdil, da ti do njega nikoli niso prišli, niti govoric o njih ni slišal, zatrdil pa je, da je svoje delo opravljal z vso dolžno skrbnostjo. Marinič je na slišanju tudi priznal, da je za nakup delnic Banke Celje najel kredit pri Factor banki, ni pa se spomnil, komu jih je kasneje prodal. Anže Logar je razkril, da jih je prodal družbi za upravljanje Factor-IN, ki naj bi imela z NLB glede delnic sklenjeno terminsko pogodbo.

Na Logarjevo vprašanje o tem, ali sta obe zaslišani priči sivi eminenci v bančništvu, pa je Andrej Hazabent odgovoril, da se ne čuti kot eminenca in da v času odhoda iz uprave “še ni imel sivih las”, Marinič pa, da ne ve, kaj naj bi siva eminenca pomenila. Oba omenjena so namreč v medijih različni večkrat poimenovali s tem izrazom.

C. Š.