Poglejte, kako je predsednik DZ Milan Brglez spet zlorabil državno proslavo za širjenje svoje uničujoče levičarske politike!

Foto: Nova24TV: Milan Brglez je spet v središču pozornosti zaradi demagogije.

Predsednik Državnega zbora Milan Brglez si je na ponedeljkovi državni proslavi na predvečer dneva reformacije, ob 500. obletnici začetka reformacijskega gibanja, spet dovolil vnesti razkol med Slovence, saj je svoj govor očitno izrabil za politizacijo oziroma je brez sramu proslavo zapletel v levičarsko agendo. Tega pa smo ne nazadnje že navajeni, saj si je podobno politizacijo privoščil tudi letos spomladi, ko je ob dnevu boja proti okupatorju govoril na državni proslavi v Trbovljah in si ob tisti priložnosti celo sposodil citat slavnega irskega filozofa Edmunda Burkeja. Tokrat je Brglez med drugim izjavil, da vsi mi, to je vsa Evropa in zlasti Evropska unija, danes potrebujemo nove lutre, saj nam naj bi nastavili zrcalo in nas spomnili na naše korenine. A v času množičnih migracij, zgrešene politike multikulturnosti in vse pogostejšega terorizma Evropa trenutno najbolj potrebuje politike starega kova, kot so Schuman, Adenauer in De Gasperi, torej tiste, ki so zaslužni za združeno Evropsko unijo.

“Legitimnost katerekoli ravni posvetne oblasti izhaja iz spoštovanja ljudi, njena pooblastila pa so v službi teh ljudi,” je na osrednji državni proslavi ob dnevu reformacije poudaril predsednik DZ Milan Brglez. Nove lutre po Brglezovih besedah bojda potrebujemo, “da bi nam nastavili zrcalo in povedali, da se moramo vrniti k svojim koreninam, ki so v spoštovanju mednarodnega, evropskega in nacionalnega prava, v spoštovanju vseh človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin in samoodločbe ljudstev ali narodov, v spoštovanju dostojanstva vsakega posameznika in vsake posameznice – ne glede na to, kdo je, od kod prihaja, kaj počne ter ne glede na katerokoli drugo osebno okoliščino”.

Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Adam Bohorič in Sebastijan Krelj ter drugi začetniki protestantizma na Slovenskem so po njegovem prepričanju temeljito zaznamovali slovenski narod in slovensko državotvorje ter so zaslužni za to, da je slovenski narod obstal, da je suveren in danes del Evropske unije. Brglez je opozarjal še na protestantizem kot prelom med religijo in znanostjo in je kot takšen po njegovih besedah pospešil razvoj filozofije in znanosti. Posledica tega je po njegovem mnenju razvoj v izobraževanju, znanosti, kulturi, ekonomiji, tehnologiji in estetiki. O dediščini reformacijskega gibanja je govoril tudi kot o neodtujljivosti človekovih pravic.

Slovenija 31. oktobra praznuje dan reformacije.

Po Brglezovem mnenju so Slovence ustvarili protestanti, odrešili pa komunisti
Če so režimski mediji Brglezove izjave pospremili brez kančka kritičnosti, pa nastop predsednika državnega zbora še kako odmeva na družbenih omrežjih. Završalo je predvsem v slovenski tvitosferi. Oglasil se je tudi nekdanji šolski minister iz časa druge Janševe vlade, Žiga Turk, ki je med drugim zapisal, da je Brglez reformacijo zapregel v levičarsko agendo, česar pa smo že dolgo vajeni.

Uporabnica Maja je v odgovoru zapisala, da je bil govor žaljiv do vseh kristjanov. Zlata Krašovec je menila, da je imel Brglez pravzaprav katehezo: “Ne vem pa, če jo je sam sestavil, ali mu je pomagal še kdo od nasprotnikov financiranja zasebnega šolstva.” Kristijan Ahčin‏ pa je pripomnil: “Ja, sem opazil, da so po Brglezu Slovence ustvarili protestanti, odrešili pa komunisti. Beda.”

Naj spomnimo. Ni prvič, da Milana Brgleza obtožujejo demagogije. V preteklosti so mu očitali predvsem, da je mitiziral NOB, da je narod delil na prvo- in drugorazredne državljane, očitali so mu tudi podcenjevanje vseh Slovencev, ko si je brez sramu sposojal tuje citate in ob tem pričakoval, da tega v njegovih govorih nihče ne bo opazil. Mar ni že čas, da aktualna oblast preneha z razdiralno politiko v občutljivih časih, ko jo najmanj potrebujemo? Za Brgleza in druščino je to misija nemogoče, saj njihova levičarska politična ideologija daje podporo ravno nasprotnemu: revoluciji, razdiranju in uničevanju stoletnih evropskih temeljev.

T. F.