Poglejte, kako so komunisti barbarsko oskrunili sliko blaženega Antona Martina Slomška, enega najbolj zavednih Slovencev!

Datum:

Na socialnem omrežju Twitter je v teh dneh zaokrožila fotografija izreza članka enega izmed slovenskih medvojnih časopisov, v katerem je govora o tem, kako so se komunistični zločinci spravili na sliko Antona Martina Slomška, slovenskega rimskokatoliškega duhovnika, škofa in pisatelja, ki ga je Rimskokatoliška cerkev razglasila za blaženega. Zgodilo se je v ljudski osnovni šoli v Šentvidu pri Stični, nekje med vojno, ko so Slomškovo veliko sliko, ki je visela na steni, komunisti pokracali z rdečimi zvezdami, na čelo pa mu narisali srp in kladivo. Tviteraš z uporabniškim imenom Miran77, ki je fotografijo objavil, je ob tem zapisal, da gre za iracionalno antikrščanstvo in iracionalno antigermanstvo, oboje skupaj pa v človeku krepi komunistično ideologijo.

“Takole so komunistični brezbožniki oskrunili sliko svetniškega škofa Slomška. Nekdaj je velika stenska slika visela v ljudski šoli v Št. Vidu pri Stični. Ob pogledu nanjo se se učenci spominjali lepih naukov. Pri Slomšku so se učili ljubezni do Boga in do svojega naroda. In vzgojitelji – da, predvsem vzgojitelji – so imeli v njem vzornika, ki jih je varno vodil pri težkem vzgojnem delu. Ko so prišli komunisti, ki so govorili o neki ljubezni do naroda, zaradi katere naj bi sovražili Boga in Njegovo cerkev, je prišlo med narod najhujše,” piše v izrezanem članku iz časopisa, najverjetneje gre za Slovenca.

V članku avtor še piše, da gre pri komunistih za barbarstvo, kakršnega ne pomni slovenska zgodovina. “In žalosten dokaz grdega barbarstva je – poleg mnogih drugih – tudi slika svetniškega škofa Slomška, kot so jo pustili komunisti v ljudski šoli v Št. Vidu pri Stični,” dodaja avtor. Takšno ravnanje komunistov med vojno na Slovenskem ni bilo nič nenavadnega, sledilci bolne totalitarne ideologije so se namreč sprva spravljali samo na slovensko kulturno dediščino, pozneje pa je materialno nasilje preraslo v krvavo nasilje, ko je bilo na naših prostorih pobitih na stotine duhovnikov in drugih uslužbencev Rimskokatoliške cerkve.

Takole je pisalo v medvojnem časopisu o zločinu, ki so ga komunisti zagrešili v Šentvidu pri Stični. (foto: Nova24TV).

Slomšek ustanovitelj slovenskega društva za pisne in govorne vaje
Anton Martin Slomšek
je bil sicer znan domoljub. Iz vneme za slovenščino je že med študijem teologije ustanovil slovensko društvo, poučeval bogoslovce v slovenščini in jih navduševal za pisne in govorne vaje, kot spiritual v celovškem semenišču pa jih je navajal k prevajanju in jih pridobival za sodelovanje pri svojih knjigah. O ljubezni do maternega jezika je govoril tudi v pridigah, slovensko misel pa širil v knjigah, zelo si je tudi prizadeval za slovensko šolo na kmetih. Kot škof se je dolgo potegoval za to, da bi bila slovenska štajerska cerkvena enota (takrat je celjsko okrožje pripadalo lavantinski škofiji, drugi kraji pa sekovski).

Slomšek je leta 1859 dosegel premestitev sedeža škofije v Maribor in v njenem okviru združil skoraj vse štajerske Slovence. Izhodišča prizadevanja za duhovno, moralno, versko, kulturno in narodnostno prenovo škofije je Slomšek jasno opredelil z rekom “Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne omike”. Na versko in duhovno zavest Slovencev je skušal vplivati s pridiganjem in z uveljavljanjem nedeljskih šol ter reorganizacijo trivialk. V verski in narodni prerod je vključil tudi literarno in založniško dejavnost. Veliko je pisal, zlasti za otroke in mladino. Ohranjenih je veliko njegovih pesmi (nekatere so ponarodele) in basni.

Anton Martin Slomšek je pokopan v Mariboru, umrl je leta 1862. (foto: Občina Maribor).

Postopek za razglasitev svetnika še poteka
Po smrti leta 1862 je bil pokopan v mariborski stolnici, 29. junija 1936 pa je tedanji notranji minister in duhovnik dr. Anton Korošec svečano izročil lavantinskemu škofu dr. Tomažiču prošnjo za beatifikacijo škofa Slomška, ki jo je podpisalo okrog 400.000 slovenskih katoličanov. Slomška je papež Janez Pavel II. 19. septembra 1999 razglasil za blaženega. Ob tem je za njegov godovni dan določil dan njegove smrti, 24. september. Še vedno pa poteka postopek za razglasitev za svetnika, ki ga znotraj Rimskokatoliške cerkve vodi Postulatura postopka za Slomškovo kanonizacijo.

T. F.

Sorodno

Zadnji prispevki

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

Čeferin se po slovenskih cestah vozi z avtom, vrednim več kot 200 tisoč evrov

Na slovenskih cestah je te dni za volanom prestižnega...

Zakaj plačujemo energente po 100 odstotkov višji ceni od borzne?

Slovenski potrošniki že nekaj časa nemo opazujemo zanimiv paradoks:...