Poglejte si najbolj sporne prakse političnih elitnežev Kučana, Kosa, Klemenčiča in drugih, ki smrdijo po korupciji…

Drago Kos (foto: STA)

“V povezavi s korupcijo izpostavljamo, da smo v poslanski skupini SDS že velikokrat opozarjali na sporno delovanje KPK. Sistem delovanja KPK z načelnimi mnenji o tem, kaj je in kaj ni koruptivno ravnanje v posamezni situaciji, je pač tak, da omogoča tudi skrajno pristransko in politično delovanje omenjene institucije. Medtem ko se je KPK v prejšnjem mandatu ukvarjala z vprašanjem zaposlitve otrok nekaterih vidnih predstavnikov SDS, in to v podjetjih, ki so v večinsko zasebni lasti, pa ni prepoznala koruptivnega ravnanja, na primer, pri zaposlitvi hčerke Danila Türka in sina Branka Masleše v enem izmed javnih zavodov Mestne občine Ljubljana. Prav tako KPK ni prepoznala koruptivnega ravnanja v primeru poslovanja arhitektke in hčerke Milana Kučana z Mestno občino Ljubljana.” 

Vlada RS naj v zakonodajni postopek predlaga ustrezne zakonske rešitve, ki bi omogočale učinkovitejše in hitrejše odkrivanje, preiskovanje in sojenje v primeru kaznivih dejanj korupcije, zato so v poslanski skupini SDS v parlamentarni postopek vložili predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi s stanjem na področju korupcije v Republiki Sloveniji.

 

V povezavi s korupcijo izpostavljajo, da so v poslanski skupini SDS že velikokrat opozarjali na sporno delovanje KPK. Sistem delovanja KPK z načelnimi mnenji o tem, kaj je in kaj ni koruptivno ravnanje v posamezni situaciji, je pač tak, da omogoča tudi skrajno pristransko in politično delovanje omenjene institucije. Medtem ko se je KPK v prejšnjem mandatu ukvarjala z vprašanjem zaposlitve otrok nekaterih vidnih predstavnikov SDS, in to v podjetjih, ki so v večinsko zasebni lasti, pa ni prepoznala koruptivnega ravnanja, na primer, pri zaposlitvi hčerke Danila Türka in sina Branka Masleše v enem izmed javnih zavodov Mestne občine Ljubljana. Prav tako KPK ni prepoznala koruptivnega ravnanja v primeru poslovanja arhitektke in hčerke Milana Kučana z Mestno občino Ljubljana. KPK prav tako ni videla nič spornega v tem, da je ministrstvo za gospodarstvo v času ministrovanja Stanka Stepišnika podjetju v njegovi lasti nakazalo 348.500 evrov pomoči ali pri nakupu poceni letalskih kart nekdanjega notranjega ministra Gregorja Viranta. Ob tem pa v SDS spominjajo, da je KPK potrebovala zgolj slabe tri tedne, da je “preučila”, kje je po njenem mnenju krivda za izginule referendumske podpise novembra 2012.

Okuženost z glivicami nezakonitega delovanja
O spornosti in nezakonitosti delovanja KPK v času mandata Gorana Klemenčiča in Roka Praprotnika je govoril tudi sedanji predsednik KPK Boris Štefanec, ko je odgovoril na očitek, da je stopil v prevelike (op. Klemenčičeve) čevlje. Takole je dejal: “Verjemite mi, da v te čevlje nikoli nisem želel in tudi nikoli ne bom želel stopiti. In veste, zakaj? In zdaj bom uporabil tudi sam prispodobo, zato, ker so okuženi z glivicami nezakonitega delovanja.”

Kljub temu, da kazniva dejanja s področja bančne kriminalitete večinsko ne sodijo v skupino kaznivih dejanj korupcije, pa odobravanje bančnih kreditov brez ustreznih jamstev, ki so bančno luknjo povzročili, v celoti ustreza definiciji koruptivnega ravnanja. Kot je znano, je Slovenija leta 2013 izvedla že drugo dokapitalizacijo bank in je za to v skupnem znesku porabila okoli 5 milijard evrov ali kar 2.500 evrov na vsakega prebivalca, vendar pa je policija do konca leta 2016 zaznala 228 sumov bančnih kaznivih dejanj, škoda je bila ocenjena na zgolj 779 milijonov evrov. Dosedanje ugotovitve preiskovalne komisije državnega zbora za ugotavljanje politične odgovornosti za nastanek bančne luknje potrjujejo domneve o prepletanju različnih omrežij znotraj bančnega sistema in s politiko.

Ko se Drago Kos loti bančnih dokumentov …
V zvezi bančno luknjo naj v poslanski skupini SDS spomnimo tudi na svetovalno pogodbo podjetja R. U. R. v večinski lasti nekdanjega predsednika KPK Draga Kosa z NLB, ki je za 15-mesečno forenzično preiskovanje omenjenemu podjetju plačala 898.000 evrov, ob tem pa je vodja specializiranega tožilstva Harij Furlan namignil, da preiskovalci od NLB dobijo že selekcionirane dokumente – manjkajo elektronska sporočila, pričevanja, zapiski … torej manjkajo dokumenti, ki so ključni za dokazovanje neposrednih naklepov. V NLB se je po odstopu celotnega senata KPK leta 2014 zaposlil tudi nekdanji član senata Rok Praprotnik. V zvezi z NLB opozarjamo tudi na klientelistične povezave Marka Jazbeca, Metoda Dragonje in Mateja Narata.

V poslanski skupini SDS spominjajo tudi na primer imenovanja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva, kjer je KPK ugotovila, da je zdaj že nekdanji generalni državni tožilec Zvonko Fišer ravnal koruptivno. S svojim ravnanjem je namreč omogočil Boštjanu Škrlecu nepremoženjsko korist v obliki zasedbe delovnega mesta generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva.

Zdravstvo in koroška dečka
V zgodbi koroških dečkov je Jurij Šumečnik, sicer vodja koroške regije Socialnih demokratov, kot direktor CSD Slovenj Gradec podal odstopno izjavo konec maja 2016, že nekaj mesecev kasneje pa se je, ponovno s pomočjo političnih povezav, zaposlil v družbi ECE, v večinski lasti Elektro Celje. Koruptivna ravnanja pa se pojavljajo tudi v primeru družbe Slovenski državni gozdovi, kjer je mesto direktorja nekaj časa zasedal Miha Marenče, predhodno državni sekretar na kmetijskem ministrstvu, pod vodstvom predsednika SD Dejana Židana.

Glede korupcije na področju zdravstva med drugim v SDS opozarjajo na primer nabave žilnih opornic, pri kateri politično odgovornost ugotavlja tudi preiskovalna komisija državnega zbora. V času dela preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic je bilo ugotovljeno več nepravilnosti in potrjenih več sumov koruptivnih ravnanj, kot jih je bil sposoben ugotoviti oziroma raziskati Nacionalni preiskovalni urad ali Specializirano državno tožilstvo, ki so bili že leta 2013 seznanjeni z zadevo.

Glede na vse primere in glede na vse navedeno v poslanski skupini SDS v zvezi s stanjem na področju korupcije priporočajo, da Državni zbor RS sprejme naslednje priporočilo:
1. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da v roku šestih mesecev pripravi temeljito analizo stanja pravne ureditve na področju koruptivnih ravnanj in kaznivih dejanj korupcije ter z ugotovitvami seznani Državni zbor Republike Slovenije.
2. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da v zakonodajni postopek predlaga takšne zakonske rešitve na področju preventive v zvezi s koruptivnimi ravnanji, ki bodo organizacijsko in vsebinsko podobne večini evropskih držav.
3. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da v zakonodajni postopek predlaga ustrezne zakonske rešitve, ki bodo omogočale učinkovitejše in hitrejše odkrivanje, preiskovanje in sojenje v primeru kaznivih dejanj korupcije.

C. Š.