Policija po primeru Ornig pripravila nova interna akta, a to ne spremeni dejstva, da so serijsko kršili ustavo in zakone!

Vesna Gjörkös Žnidar (Foto: STA)

Policija je na podlagi usmeritev notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar po razkritju pomanjkljivosti v primeru Ornig pripravila nova interna akta, ki na novo urejata kriminalistično pridobivanje in vrednotenje informacij. Akta sta trenutno v usklajevanju z direktoratom za policijo in druge varnostne naloge, so pojasnili na ministrstvu.

A slednje ne spremeni dejstva, da je policija prav hekerja Dejana Orniga zlorabila za nezakonite vdore v ustavno zajamčeno zasebnost več sto posameznikov. In nikomur iz vrha policije, ne iz ministrstva za notranje zadeve, se ni nič zgodilo, kaj šele, da bi kdo od njih razmišljal o svojem odstopu.

Kot so še navedli, je policija septembra lani ažurirala tudi interni akt, ki ureja način izvajanja nalog na tem področju; 422 policistov pa se je v letu 2016 udeležilo 32 različnih usposabljanj s področja kriminalističnega pridobivanja in vrednotenja informacij ter spremljanja razvoja računalniške in kibernetske kriminalitete, ki so jih organizirali na vseh treh ravneh vodenja.

V primeru Ornig so bile razkrite številne nezakonite prakse delovanja policije
Dejan Ornig je širši javnosti postal znan potem, ko je razkril varnostne ranljivosti policijskega komunikacijskega sistema Tetra. Deloval je tudi kot informator policije. V poročilu notranjega ministrstva, katerega ugotovitve so se lani pojavile tudi v javnosti, so navedli vrsto pomanjkljivosti v delovanju policije v omenjenem primeru, med drugim, da policija ni dovolj hitro ugotovila, da je Ornig informacije pridobival na nezakonit način. Sodelovanje z njim pa je potekalo v nasprotju z internimi akti policije in s stroko policijskega dela.

Dejan Ornig

Györkös Žnidarjeva je na podlagi mnenja direktorata za policijo in druge varnostne naloge nato izdala usmeritve in obvezna navodila za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti v postopkih kriminalističnega pridobivanja informacij, ko gre za sodelovanje kriminalistov z virom. Z ukrepi je policiji naložila dopolnitev internih aktov, ki urejajo način izvajanja kriminalističnega pridobivanja informacij in sodelovanje z osebami. Prav tako je naložila pripravo internega akta, ki bo jasneje določal pravila sodelovanja policije z občani, ki ji prostovoljno posredujejo operativne informacije, in nadzor nad tem. Poleg tega je ministrica zahtevala okrepitev usposabljanja policistov na področju zaznave kibernetske kriminalitete in izvedbo ustreznih delovnopravnih postopkov zoper vse policiste, ki ravnajo v nasprotju s svojimi delovnimi dolžnostmi.

Navodila o poslovanju s finančnimi sredstvi še vedno nejasna
Primer Ornig so prejšnji teden obravnavali tudi na seji parlamentarne komisije za peticije, kjer so predstavniki policije ponovno zavrnili trditve, da je Ornig delal po njihovem naročilu. Ministrica pa se do primera ni opredeljevala, saj je, kot je poudarila, primer v postopku na sodišču in tudi na specializiranem državnem tožilstvu.

Parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je sicer že pred tem zahtevala vpogled v interne akte o delu kriminalistične policije, ki se nanašajo tudi na preiskavo primera Ornig. Policijo so namreč zaprosili za navodila o poslovanju s finančnimi sredstvi za posebne operativne namene ter strokovno navodilo o prikritih preiskovalnih ukrepih in prikritih metodah dela kriminalistične policije. Navodila o poslovanju s finančnimi sredstvi je komisija po številnih posredovanjih dobila v celoti, ne pa tudi navodil o prikritih metodah dela. Ministrica je sicer že v pogovoru za STA konec lanskega leta dejala, da interni akti, ki opredeljujejo operativno delo policije, ne morejo biti javni. Poleg tega komisija po njenih besedah nima zakonske podlage za vpogled v prikrite metode dela kriminalistične policije.

Politikis