Danes se je pričelo sojenje generalnemu tajniku Slovenske škofovske konference patru dr. Tadeju Strehovcu, frančiškanu, predavatelju moralne teologije in direktorju Zavoda za kulturo življenja, ki upravlja s spletnim portalom 24kul.si. Sodijo mu zaradi sovražnega govora, ker je razkril abortivni lobi. Zato so številne organizacije za današnji dan ob 9. uri sklicale prvega od shodov v podporo Strehovcu, ki se je odvijal na Prešernovem trgu v Ljubljani, nato pa so se udeleženci preselili pred zgradbo okrajnega sodišča na Mali ulici v Ljubljani, v bližini zgradbe vrhovnega sodišča. Na shodu so se zbrali ljudje iz vseh koncev Slovenije. Shod je za zdaj končan, saj se je sojenje Strehovcu že začelo.
Ti shodi bodo organizirani ob vsakem sojenju, naslednji je bil predviden že v petek, 12. oktobra, vendar je sodnica sojenje prestavila. Kot je znano, so Strehovca podprle številne organizacije, med drugim Svet katoliških laikov, Svet slovenskih organizacij, Komisija pravičnost in mir pri SŠK, Zavod Živim, Krščanski forum SDS itd. Na današnjem shodu naj bi spregovorila tudi nadškof dr. Anton Stres, sicer predsednik Komisije pravičnost in mir, ter nekdanji politični zapornik David Tasič, znan iz procesa proti četverici JBTZ.
V sredo ob 9. uri se je na Prešernovem trgu v Ljubljani začel shod v podporo Strehovcu, ki se ga je udeležila večja množica ljudi. Na shodu so bili prisotni tudi policisti. Veliko je bilo mimoidočih, zbrane pa je s Prešernovega spomenika nagovoril Aleš Primc in jih pozval, naj se odpravijo proti sodišču, kjer sta jih nagovorila dr. Anton Stres in David Tasič. Zbrani pred ljubljanskim okrajnim sodiščem so počakali na prihod Strehovca, nakar so skupaj zapeli slovensko himno.
Vrača se zloglasni miselni delikt
Primc je povedal, da so se danes zbrali tudi za svobodo govora. “Smo tukaj zaradi sojenja dr. Strehovcu, ki ga po mnenju dr. Boštjana M. Zupančiča ne bi smelo biti.” Strehovec je pozdravil prisotne in se jim zahvalil za podporo. “Tu smo, ker se zavzemamo za nerojene otroke, za življenje in svobodo govora,” je povedal in poudaril, da je hvaležen za izkazano podporo, “ker je pomembno, da v takem trenutku človek ne ostane sam”.
Tasić je opozoril, da se v državi spet pojavlja zloglasni 133. člen., ki je preganjal miselne zločine in ustvarjal politične zapornike. “Tožilci spet pripravljajo sodni konstrukt. Moramo biti na preži, da se nam ne bi totalitarni režim ponovil. Takrat se katoliški intelektualci niso smeli oglašati v javnosti,” je povedal Tasič in dodal: “Demokracija je za vse in svoboda je za vse. Svoboda izražanja je za vse.” Ni važno, ali se strinja s stališči Strehovca ali ne, vseeno podpira Strehovca, saj s tem brani pravico do svobode, ki je ogrožena zaradi procesa proti Strehovcu. “Branil bom to svobodo, tudi za ceno življenja.”
Strehovca podprla tudi škofovska konferenca
Prisotni so nato zapeli, nakar je sledil nagovor škofa Stresa. Ta je povedal, da je tudi škofovska konferenca sprejela izjavo v podporo Strehovcu. “Dr. Strehovcu se sodi zato, ker misli, da je nerojeni človek,” je povedal Primc. “Zdaj nam prepovedujejo, da molimo za nerojene otroke. Nam bodo kmalu prepovedali, da bomo molili za pokojne starše?”
Ob tem je Primc opozoril tudi na to, kako grozna je država, “ki sili mame, da ne rodijo otrok. Država je tista, ki bi morala poskrbeti, da ustvarijo pogoje, da jim pomagajo”. Zatem je vse zbrane povabil, da spremljajo dogajanje v sodni dvorani, in napovedal naslednji shod v petek ob 10. uri na Prešernovem trgu. Zaključno pesem “Srce Božje, tvoji smo, tvoji večni bodemo,” je zapela Nada Žgur.
Celoten govor Davida Tasiča:
Dragi prijatelji, podporniki svobode govora,
te dni smo zopet priča nekemu absurdnemu sodnemu pregonu, ki nas spominja na čase, ko je v naših krajih vladal surovi komunistični totalitarizem. Spet je zadišalo po takratnem zloglasnem 133. členu kazenskega zakonika, s katerim se je v bivši državi ukinila svoboda govora in preganjala resnica o pravi podobi komunističnega režima. Takrat smo temu rekli verbalni delikt. Kdor je bil do režima kritičen, je pred revolucionarnimi sodišči spoznal moč diktature in njene temnice.
Toda, čeprav se čudno sliši, številna sojenja v petdesetih, pa vse tja do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja, so pravzaprav napredek v primerjavi s tem, kako se je po koncu druge svetovne vojne obračunavalo z ljudmi, ki so izražali pomisleke do novih oblastnikov in njihovih metod. O tem nam priča množica skrivnih grobišč, posejana po celi Sloveniji. O tem nam priča dogajanje na Golem otoku, pričajo nam številne zgodbe o ravnanju politične tajne policije v tem mračnem obdobju naše zgodovine.
Danes v naši domovini, v na videz svobodni suvereni državi Sloveniji, tožilstvo zopet pripravlja proces, ki diši po verbalnem deliktu. Proces, v katerem bi preganjali nekoga, ki je zagovarjal svoja stališča na način, ki ni bil ne žaljiv, ne sovražen. V našem tožilstvu se je spet pojavil pogojni refleks preganjanja ljudi, ki niso »na liniji« in niso »naši«. Gre za preverjeni recept, kako utišati drugače misleče.
To seveda ni prvi tak poskus zastraševanja. Že konec leta 2014 so svobodomiselne intelektualce iz Odbora 2014 želeli utišati zaradi kritičnih izjav, s katerimi so dvomili v kredibilnost Komisije za preprečevanje korupcije, ki je sodelovala v politični gonji zoper takratnega vodjo opozicije Janeza Janšo. Takrat so na predlog tožilstva zaslišali Vaska Simonitija, Ivana Štuheca, Franceta Cukjatija in Bernarda Brščiča, a se je na srečo lov na čarovnice končal z opustitvijo pregona omenjene četverice. Toda to je bil jasen opomin, da je vsako javno kritično razmišljanje o državnih inštitucijah, ki so in bodo stebri oblasti komunistične kontinuitete, tvegano početje in da je naša demokracija pravzaprav le videz, ki se lahko hitro spremeni v svoje nasprotje.
Postopki tožilstva v primeru preganjanja generalnega tajnika Slovenske škofovske konference, frančiškana dr. Tadeja Strehovca, nam pričajo prav o tem, kako krhka in navidezna je naša demokracija. In kako je treba biti na preži, da se nam zgodovina ne bi ponovila.
Eden od momentov tega neprestanega ponavljanja zgodovine je tudi potreba enega dela leve politike in njej podrejenih medijev, da izloči, utiša in diskvalificira katoliške intelektualce.
Ko je prejšnji totalitarni režim “ločil cerkev od države”, je pravzaprav želel doseči, da bi se popolnoma izničil kakršenkoli vpliv katoliških intelektualcev na dogajanje v družbi in politiki. Katoliški intelektualci takrat niso smeli nastopati v javnosti s svojimi stališči, razen v primeru, ko so bili »naši« in so bili sinhronizirani s komunističnimi oblastniki in Udbo. V medijih se je ustvarila lažna slika, da naj bi se duhovniki ukvarjali le s pastoralnim delom, v posle države in družbe pa naj se ne bi smeli vmešavati. Mnogi duhovniki so to v resnici sprejeli, se sprijaznili in se podredili takšnemu diktatu. In vse od takrat je nekako normalno, in to se v dominantnih slovenskih medijih pojavlja kot kakšna mantra, da je intelektualcem iz katoliških krogov skoraj prepovedano razmišljati s svojo glavo in odločno zastopati svoja stališča do družbenih in političnih pojavov.
In ko kdo iz teh krogov vendarle pokaže pogum in da vedeti, da je demokracija – demokracija za vse in svoboda – svoboda za vse, in da vsi, ne glede na svoj poklic, imamo pravico izražati svoja mnenja, če le niso žaljiva ali nestrpna, potem se sprožijo mehanizmi diskvalifikacij, ki na koncu pripeljejo do tako absurdnih procesov, kot je ta, v katerem je v vlogi obtoženega duhovnik in nadškofijski funkcionar Tadej Strehovec.
In temu se je treba upreti!
Tadej Strehovec, ne glede, ali se z vašimi stališči strinjam ali ne, ne glede, da sem prepričan, da je ob vsaki debati treba imeti pred očmi, da vsak človek v naši skupnosti mora imeti pravico, da odloča o svoji usodi, in da to pravico v njegovem imenu ne more prevzeti država ali v njenem imenu nek državni uradnik, z vsemi močmi podpiram vašo pravico do izražanja vaših stališč, podpiram vašo pravico do svobode govora, ki je ena od najvišjih vrednot človekove svobode nasploh.
Če izgubimo pravico do svobodnega izražanja misli, če izgubimo pravico do svobode govora, bomo izgubili tudi možnost dialoga, ki je nujen za napredek vsake družbe. Če izgubimo možnost biti kritični do družbenih pojavov, do politike in oblastnikov, če zdrsnemo v družbo, kjer vsi morajo misliti enako, bomo izgubili še ta žarek demokracije, ki ga je treba skrbno varovati.
Tadej Strehovec, vaša pravica do svobode govora je vaša pravica do svobode. In vaša pravica do svobode je danes, ko je ogrožena, postala tudi moja pravica do svobode. Branil jo bom – branil bom vašo in mojo svobodo z vsemi sredstvi, za ceno življenja. Ker brez svobode se ne da živeti. Brez svobode je življenje le privid življenja.
Vaša in moja pravica do svobode je tudi pravica vseh nas. Pravica in imperativ celotne naše družbe. Pravica in imperativ naše domovine. Pravica in imperativ človeštva.
Demokracija, I. Š.