Ddr. Klemen Jaklič je trn v peti trdi dogmatični levici, zato je tarča napadov novinarskih družbenopolitičnih delavcev, ki v njihovem imenu obračunavajo z njim

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. (Foto: Ustavno sodišče RS.)

Večina na ustavnem sodišču na čelu z dr. Jadranko Sovdat vedno težje prenaša ddr. Klemna Jakliča, ki s podajanjem ločenih odklonilnih mnenj prispeva k razgaljanju bede, ki trenutno vlada na ustavnem sodišču, saj se tam večina postavlja na stran države, ne pa na stran varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin posameznika. Glede na to, da je Jaklič v pol leta dela na ustavnem sodišču poleg soglasnih mnenj podal kar 15 ločenih mnenj, ne čudijo viri Dnevnika iz ustavnega sodišča, ki navajajo, da ta večina, ki se ne postavlja na stran posameznika meni, da Jaklič izraža zunaj serijsko samozavest zaradi doktoratov iz Harvarda in Oxforda ter službovanja na Harvardu. “Očitno je, da je ddr. Jaklič dolgo časa trn v peti trdi dogmatični levici in to že, ko je bil kandidat za ustavnega sodnika, so režimski levičarski mediji najbolj problematizirali ravno njega, čeprav je bil med kandidati daleč najbolj usposobljen glede na mednarodne reference.” je za Nova24TV komentiral politični komentator in redni profesor dr. Matevž Tomšič. 

Ddr. Jaklič nasprotovanja večini, ki odločajo v prid državi, ne izraža le na četrtkovih debatah na zaprtih sejah, ampak tudi na družabnem omrežju Twitter, s čimer pripomore k razgaljenju bede trenutne sestave Ustavnega sodišča RS. Nedavno je Jaklič zapisal, da je za njim polovica leta dela na Ustavnem sodišču. “Poleg soglasnih odločitev tudi 15 ločenih mnenj, v katerih razsodil v prid pravice posameznika, sodniki, ki se označujejo za levo-liberalne, pa v prid države. Slovenska fabricirana realnost je lahka tarča.”

Jakliča moti nema večina, ki se je zatekla k dvigovanju rok namesto k argumentaciji
Na prireditvi Najvplivnejši pravniki konec prejšnjega meseca je Jaklič pojasnil pomen ločenih mnenj, ta je označil kot izjemno pomembna v nekem okolju, ki pa ni dovolj razvito, da bi lahko diskurz in argumentacija tekla v najpolnejši meri. Povedal je, da je do tega opažanja prišel na ustavnem sodišču, ki naj bi predstavljalo forum za najtemeljitejšo in najbolj poglobljeno argumentacijo, pri tem je dodal, da je precej bolj temeljitejša argumentacija na številnih seminarjih, ki jih je obiskal. Sodišča bi lahko po prepričanju Jakliča odločala bolj informirano in podal prepričanje, da bo v prihodnosti prišlo do zviševanja ravni argumentacije, ob tem pa izpostavil, da pomemben instrument predstavljajo ravno ločena mnenja. V nastopih na radio Ognjišče je Jaklič večkrat opozoril, da na podane argumente ni deležen odgovorov s strani sodišč. Glede enega izmed sodnih primerov je na primer dejal, da ga med nekaterimi sodniški kolegi “moti nema večina, ki se je zatekla k dvigovanju rok namesto k argumentaciji.”

Medtem, ko Jaklič sodišču očita zatekanje v formalizme, pomanjkljivosti na sodišču priznavajo tudi sogovorniki Dnevnika, ki pa niso želeli biti imenovani. Ti so izpostavili, da omalovaževanje sodnikov nima produktivne vrednosti, oglasila pa se je tudi predsednica sodišča. Sovdatova je v zvezi z zagotavljanjem javnosti dela Ustavnega sodišča, načina njegovega odločanja in namena ločenih mnenj dejala, da v skladu s prvim odstavkom 23. člena Poslovnika Ustavnega sodišča za javnost njegovega dela skrbi predsednik. “Ne glede na to uživa ustavni sodnik pravico do svobode izražanja, ki mu omogoča tudi, da se izjavlja o delu Ustavnega sodišča. Pravico mora udejanjati tako, da hkrati varuje dostojanstvo svoje funkcije in ne krni ugleda Ustavnega sodišča. Prav vsak med sodniki je pomembno omejen v uresničevanju vseh svojih pravic, ker mora hkrati varovati te vrednote. Zato se mora tudi v komunikaciji z javnostjo pomembno samoomejevati. Dostojanstvo naše funkcije narekuje, naj bomo v svojem izražanju spoštljivi do drugih, kar vključuje tudi medsebojno spoštovanje.” 

Foto: STA

Dr. Matevž Tomšič izpostavlja, da ne razume, kako je lahko sporno, da se ustavni sodnik javno opredeljuje, saj je to v resnih demokracijah nekaj povsem normalnega. “Za ameriške vrhovne sodnike je povsem normalno, da javno nastopajo s svojimi stališči, prav tako pa tudi pri nas to ni nič posebnega.” Ob tem je spomnil na nekdanjega ustavnega sodnika Matevža Krivica, ki je tudi dostikrat javno izpostavil mnenje in polimeriziral tudi s svojimi kolegi ustavnimi sodniki, pa je bilo to povsem normalno.

Dr. Matevž Tomšič (foto: STA)

“To kar je zanje najbolj problematično, je to, da Jaklič izpostavlja neka stališča, in da ta stališča zelo dobro utemeljuje,” je jasen dr. Tomšič. Glede očitkov, da ddr. Jaklič pri izražanju mnenj uporablja Twitter, je dejal, da ti razgaljajo bedo, in dodaja, da bilo potrebno, da bi se tisti, ki smatrajo, da so targetirani s strani Jakliča, zoperstavili s svojimi mnenji in se javno odzvali, namesto da za to uporabljajo svoje novinarske družbeno politične delavce, ki v njihovem imenu z Jakličem obračunavajo. Več kot očitno večino, ki ni v službi spoštovanja človekovih pravic posameznika, moti, če jim kdo nastavi ogledalo s pomočjo visokega nivoja pravnega znanja in boljšo sposobnostjo argumentiranja.

Nina Žoher