Fiskalni svet vnovič opozarja na preveliko rast porabe in na neustrezen rebalans proračuna

Marjan Šarec (Foto: posnetek zaslona)

Fiskalni svet je včeraj vnovič opozoril, da vlada z rebalansom proračuna za leto 2019 načrtuje previsoko rast porabe. V okolju ugodnih gospodarskih razmer varčevanje res ni potrebno, kljub temu pa bi morala biti vlada bolj previdna pri načrtovanju tako javnofinančnih izdatkov kot tudi prihodkov, meni.

Da je načrtovana rast odhodkov previsoka, je fiskalni svet opozoril že decembra lani ob sprejemanju sprememb odloka za pripravo proračunov javnih blagajn, s katerimi se dovoljena poraba vseh štirih javnih blagajn v letu 2019 zvišuje. Na tej osnovi je vlada januarja letos pripravila še predlog rebalansa letošnjega proračuna, ki je v teh dneh že v postopku v DZ. Oceno predloga rebalansa je fiskalni svet objavil danes. Dokument nakazuje ekspanzivno in prociklično fiskalno politiko v letu 2019, je ugotovil tudi tokrat in dodal, da se mu zdi to dokaj tvegano. Ob predvidenem ohlajanju ugodnih gospodarskih razmer bi se namreč lahko stanje javnih financ poslabšalo.

Predvsem se zdi članom tega posvetovalnega telesa vlade zaskrbljujoče, da vlada z rebalansom predvideva trajno povečanje izdatkov, ki pa hkrati ne bodo naslovili strukturnih izzivov javnih financ. Iz predloženih proračunskih dokumentov izhaja, da bo poraba celotnih slovenskih javnih financ letos za 1,13 milijarde evrov višja kot lani. A to je v nasprotju z zakonodajo, saj bi se lahko v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu zvišala le za 870 milijonov evrov.

S takšno rastjo javne porabe Slovenija zapušča strukturno ravnovesje. Izraža negativen fiskalni napor, kar je slabo in predstavlja tveganje za srednje- in dolgoročno vzdržnost javnih financ, opozarja fiskalni svet. Medtem se zdi fiskalnemu svetu upravljanje z javnim dolgom za zdaj še dobro. Vlada ga namreč namerava z lanskih 70,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) letos znižati na 66 odstotkov BDP. Vendar pa ima pomisleke fiskalni svet tudi tu, načrtovano znižanje namreč temelji na visoki predvideni gospodarski rasti in enkratnih prihodkih od privatizacije.

Ker se v zadnjih mesecih povečujejo tveganja za občutnejšo upočasnitev gospodarske rasti od napovedi, bi morala vlada v tako negotovem okolju slediti načelu previdnosti pri načrtovanju tako javnofinančnih prihodkov kot izdatkov. Izdatke bi torej morala načrtovati v še nekoliko nižji višini, kot jo kot maksimalno dopušča fiskalno pravilo.

Člani fiskalnega sveta so ob tem opozorili še, da postopek priprave proračunskih dokumentov vnovič ne odraža zakonske zahteve po časovni usklajenosti njihovega sprejemanja in po srednjeročnem načrtovanju fiskalne politike. Predlog rebalansa državnega proračuna je bil namreč oblikovan šele nekaj več kot mesec dni po sprejemu sprememb javnofinančnega okvira za obdobje 2018-2020 v DZ. Ta zadnji krovni dokument za proračunsko načrtovanje je bil istočasno spremenjen samo za eno leto, čeprav zakonodaja zahteva celovito spremembo za tekoče in prihodnja tri leta. To je po oceni fiskalnega sveta problematično predvsem zato, ker so bili po oblikovanju vlade sprejeti ukrepi z javnofinančnimi posledicami tudi v prihodnjih letih.

Fiskalni svet RS: Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 je neustrezen
Predlog rebalansa državnega proračuna in že sprejeti okvir za pripravo proračunov sektorja država nakazujeta ekspanzivno in prociklično fiskalno politiko v letu 2019. Ta je po mnenju fiskalnega sveta v trenutnih okoliščinah neustrezna. Ob predvidenem ohranjanju ugodnih gospodarskih razmer se bo namreč stanje javnih financ tako po oceni fiskalnega sveta kot tudi Vlade RS strukturno poslabšalo. Pri tem ocenjujemo kot zaskrbljujoče, da bo predvsem z gospodarsko rastjo spodbujeno rast prihodkov spremljalo pretežno trajno povišanje izdatkov, ki hkrati ne bodo naslovili strukturnih izzivov javnih financ.

Vlada RS v januarja predloženih proračunskih dokumentih predvideva v letu 2019 povišanje izdatkov sektorja država za 1,13 milijarde evrov glede na leto 2018. Takšna raven izdatkov je po mnenju fiskalnega sveta določena v nasprotju z zakonodajo. Določila zakona o fiskalnem pravilu bi bila namreč spoštovana ob povečanju celotnih izdatkov sektorja država za okoli 870 milijonov evrov, kar bi z izjemo lanskega leta predstavljalo najvišjo rast izdatkov po letu 2009. Fiskalna pravila v trenutnih razmerah tako zahtevajo le omejevanje prehitre rasti izdatkov in zagotovitev zadostnega nominalnega presežka za ohranitev strukturnega ravnotežja sektorja država, ki je bil v preteklih dveh letih že dosežen. Fiskalni svet ocenjuje, da s fiskalnimi pravili usklajeno povečanje izdatkov ne bi omejevalo vlade pri zasledovanju njenih ciljev, ampak bi bilo doseganje teh izvedeno na način, ki ne bi ogrožal srednjeročne vzdržnosti javnih financ in s tem blaginje prebivalstva na dolgi rok.

Zniževanje javnega dolga naj bi se letos nadaljevalo. Znova naj bi okrog polovico znižanja deleža javnega dolga v BDP prispevala predvidena rast nominalnega BDP in v znatni meri tudi prihodki od privatizacije. Fiskalni svet je prepričan, da trenutno krčenje dolga samo po sebi ni zadosten pogoj za zagotovitev dolgoročno vzdržnih javnih financ, medtem ko so strukturno vzdržne javne finance nujen pogoj za zniževanje dolga na daljši rok.

V zadnjih mesecih se povečujejo tveganja za občutnejšo upočasnitev gospodarske rasti v letu 2019 od napovedi, na katerih so osnovani proračunski dokumenti. V negotovem okolju bi morala vlada slediti načelu previdnosti pri načrtovanju tako javnofinančnih prihodkov kot tudi izdatkov. Spoštovanje načela previdnosti ob povečanju negativnih tveganj po oceni fiskalnega sveta pomeni, da bi predvidena dejanska raven izdatkov zaostajala za maksimalno dovoljeno. Proračunski dokumenti pa, nasprotno, to mejo še presegajo.

Postopek priprave proračunskih dokumentov ponovno ne odraža zakonske zahteve po časovni usklajenosti njihovega sprejemanja in po srednjeročnem načrtovanju fiskalne politike. Predlog rebalansa državnega proračuna je bil namreč oblikovan šele dober mesec po sprejemu sprememb okvira v Državnem zboru RS. Hkrati je bil okvir znova spremenjen samo za eno leto, čeprav zakonodaja zahteva celovito spremembo za tekoče in prihodnja tri leta. To je po oceni fiskalnega sveta problematično predvsem, ker so bili po oblikovanju vlade sprejeti ukrepi z javnofinančnimi posledicami tudi v prihodnjih letih. Fiskalni svet pričakuje, da bo vlada ob pripravi programa stabilnosti in nacionalnega reformnega programa pomladi 2019 predstavila verodostojne in celovite proračunske načrte, ki bodo vodili k srednjeročno vzdržnim javnim financam.

Demokracija

  • Montana

    To je samo dokaz, da Šarec in njegovi ne ločijo smreke od hrasta. Zapufali nam bodo državo in s tem uničili prihodnost naših otrok!

  • Janez

    Po moje tale LMŠ M. ŠAREC
    ŽE NEKOLIKO “KOLNE SAM SEBE”
    OD
    NAVELIČANOSTI, KER SE MORA NONSTOP UKVARJATI
    S
    TEŽAVAMI POLITIKE V LJUBLJANI:
    z rebalansi,
    – z egoističnimi “kolegi” v lastni in
    – v drugih koalicijskih strankah,
    da o SDS ne pišem. Tak vtis imam.

    ŠALA
    Po mojem te dni LMŠ M. ŠAREC te dni takole “kolne samega sebe”
    “Pa kaj mi je bilo treba pred leti riniti
    ČEZ TISTE
    nad Gornjim Gradom.
    – SERPENTINE
    – PO KATERIH SE PRIDE – NA PRELAZ ČRNIVEC n.m. 906.
    Pogled s Črnivca
    na kotlino Gornjega Grada – je res – božanski.
    Tiste
    CESTNE PRAV PEKLENSKO OSTRE – SERPENTINE
    NA CESTI IZ DOLINE ČRNE – NA ČRNIVEC
    so mi pa dale – idejo za lik – SERPENTINŠKA.
    No
    In s SERPENTINŠKOM – sem pa v politiko “NOT PADU”
    Zdaj pa imam – cel kup požrešneždv na državni denaf – okrog mene.
    Kaj mi je bilo treba
    RINITI TAKRAT PO TISTIH SEPE TINAH – NA ČRNIVEC. Nad Gornjim Gradom.
    Mar
    BI PRIDNO OSTAL MED GASILCIH V ŠMARCI PRI KAMNIKU.” L.r. Janez Kepic- Kern KOMENDA
    KONEC ŠALE
    P.s.
    Tiste “PEKLENSKE SERPENTINE” na prelag ČRNIVEC
    jag Janez K. Kern zelo dobro poznam. Več 100x sem jih prevozil do
    ene OK VDOVE – s katero sem živel v prelepem Gornjem Gradu.
    HUDE SERPENTINE NA
    PRELAZ ČRNIVEC, N.M. 906

    https://www.google.com/search?q=prelaz+črnivec&client=tablet-android-samsung&prmd=mivn&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=2ahUKEwiX2-qatrbgAhUNuRoKHQirAAwQ_AUoAnoECAwQAg&biw=1280&bih=800#imgrc=SZ73n8wJnVTuXM:

  • montyamp

    Magarec in orglice , komunist in finance .

  • Skrajno Desni

    Venezuela se bliža, ljudje pripravite vile, sekire da potolčemo to komunistično sodrgo.

    • Janez

      Ne bo šlo.
      Jih je na žalost – preveč – povsod.
      Veliko jim je do ex KP, ZK STILA ŽIVLJENJA:”
      HOČEM PRECEJ DENARJA ZA ČIM MANJ DELA”
      Enkrat mi je en “kolega”
      V KNJIŽNICI, KI SEM GA PRIGAANJAL – NAJ VEČ IN BOLJE DELA REKEL:
      ” ja, saj v državni službi – ni treba – veliko delati. To se ve. V državni službi je “dovoljen”
      malo delati”
      Odveč je pisati, da je tisti “kolega” v LJ prišel z OBALE. L.r. Janez K. Kern KOMENDA

  • Antonius

    Če jih bankrotirana NLB ni ustavila, jih tudi fiskalni svet ne bo.
    Kdo ne pozna Dolančeve maksime: *Ne bomo dovolili, da krade nekdo drug, če lahko MI, krajo izpeljemo temeljito*. No, ja, tudi tako ga je bilo mogoče razumeti.

    • Janez

      +++++++++++ lep pozdrav,
      Kar vztrajajmo. Saj smo “vztrajniki” Boljših od nas – ni. L.r. Janez K. Kern KOMENDA

  • Anton

    lahko noč levičarji, 2/3 vsega presežka, katerega dobršni del izvira iz prodaje državne banke NLB, bo namenjeno za “NAŠE” želodčke(beri plače)

    ADIJO PAMET PRESS

  • xtc

    Balkanez je prekoračil realno proračunsko zmožnast vsaj za 1,13 miljarde,baje naj bi šlo za znatno več,zato je v “luftu” Bruselj ,a Kučsn trmoglavi napreje preko posvojenčka.
    Zna se zgoditi,da bo bruselj začasno obmolknil in pustil stvari toku,kot je opomnil eden izmed resnejših finančnih analitikov.
    Bruselj utegne trenutno,obmolkniti in pustiti,da stisne kriza,takrat se boo Posvojenček-Kučan znašel v težavah,kredite bo zelo težko ,če že nemogoče najeti tudi pod velikimi obrestnmi zarradi prezadolženosti in kolapsa in takrat nas bo elegantno poslal v stečaj in razprodajo vsega in levi ne bodo mogli nič.
    V roku že manjše krize bi bili na tleh v pol leta od začetka,kaj šele ob tej ,ki prihaja.

  • karlina

    Na vidiku ze nova gospodarska kriza, ta levičarska banda pa kar zapravlja in zapravlja, ter se še ponovno zadolzuje, do kdaj še, res do kdaj se vprašajmo, smo mogoče na poti nove Venezuele

    • Vera

      ” Levica ” nas pelje tja :( .

  • MEFISTO MODRI

    Na srednji lesarski šoli se niso nič učili, kako se vodi država, proračunu, o rebalansih in o fiskalni vzdržnosti.

    Četudi bi se učili, pa mu pri tolikih cvekih ne bi nič ostalo v glavi.

    Na igralski akademiji so jih pa naučili le to, kako se zaigra, da nekaj znaš, čeprav si totalna tabula rasa.

  • tohuvabohu

    Zakaj ti bedaki temu rečejo “rebalans”? Gre le za novo, bolj zapravljivo verzijo že sprejetega proračuna. Rebalans se dela, ko to zahtevajo gospodarski kazalci, izmerjeni v tekočem letu.

  • skorpijon93

    drekci, 100 let za češko republiko !

  • cosmosjasnovidec

    Kraje te komunajzersko-levaške golazni je bilo za pričakovati tako,da bodo te oziroma vse katere še bodo sledile normalen pojav saj se te golazni sodniško ne preganja.
    Sicer je pa dvorski komedijanski norec tovariš “šarac” že ob nastopu napovedal krizo v Sloveniji za leto 2019 katera jo bo doletela.
    Vsaka nova drhal katera se pojavi v parlamentu si seveda mora najprej na veliko napolniti svoje žepe in nekje se mora vzeti.
    ——————————————————————————————–
    Vsakemu levaku,komunajzerju,čefutarju ter seveda musliču se poščijem v usta in na glavo.
    DR.Cosmosjasnovidec
    —————————————————————————————-

  • Janez

    EKONOMIJA DRŽAVNIH FINANC.
    O
    tem najdete na mojem e-portalu “SLOVENIANA”
    opozorilo
    NA AVSTRIJSKO-NEMŠKI SISTEM DRŽAVNIH FINANC
    kot
    ga je vzpostavil mednarodno priznani
    AVSTRIJSKI EKONOMIST, PROFESOR IN FINANZ MINISTER
    Eugen BOEHM-BAWERK,
    KI
    JE ŽE LETA 1896 DOKAZAL
    EKONOMSKO NEZNANSTVENOST “KAPITALA” K. Marxa. L.r. Janez K. Kern KOMENDA
    P. S.
    “SLOVENIANA”
    https://www.google.com/search?q=sloveniana&oq=sloveniana&aqs=chrome..69i57j69i60l3.9924j0j8&client=tablet-android-samsung&sourceid=chrome-mobile&ie=UTF-8
    O
    LPOMEMBNEM
    E. BOEHM-BAWERKU – na internetu
    https://www.google.com/search?q=eugen+bohm+bawerk+marxismo+refutel&oq=eugen&aqs=chrome.2.69i57j69i60j69i59l2.15664j0j8&client=tablet-android-samsung&sourceid=chrome-mobile&ie=UTF-8

  • Andrej

    Dežela, ki sproducira največ pravnikov in ekonomistov ima najslabše pravo in najslabšo ekonomijo. Pa saj tega niti ne potrebuje, ker o vsem tako ali tako odloča F-21, s kompletno podporo onih stotin novinarjev.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!