Kaznovalne določbe volilnega molka namenjene zgolj organizatorjem volilne kampanje in z njimi povezanim fizičnim osebam, ne pa fizičnim osebam, ki niso del organizatorja volilne kampanje!

Foto: STA

Pred vsakimi volitvami in referendumom je veliko govora o volilnem molku, še posebej v času uporabe družabnih omrežij. Glede na to, da ta napoči v petek opolnoči, je prav, da opozorimo na vsebino sodbe Vrhovnega sodišča RS iz leta 2016, ki je prinesla veliko spremembo na področju volilnega molka, in zato je prav, da se te zavedajo vse državljanke in državljani. Namreč, kaznovalne določbe volilnega molka so namenjene zgolj organizatorjem volilne kampanje in z njimi povezanim fizičnim osebam, ne pa posameznim fizičnim osebam, ki niso del organizatorja volilne kampanje.

Do tovrstne spremembe je prišlo leta 2016, ko je vrhovno sodišče ustavilo postopek proti Sašu Pelku, mariborskemu podžupanu, ki je ob prejšnjih lokalnih volitvah dan pred volitvami na družabnem omrežju Facebook ljudi pozval k branju intervjuja z naslovom “Kanglerjanstvo mesta ne potrebuje. Potrebuje njivo”.

Vrhovno sodišče odločilo v nasprotju z inšpektoratom in dvostopenjskim sodiščem
Pelko je bil s strani inšpektorata za notranje zadeve zaradi poziva k branju članka kaznovan, z njegovo odločitvijo pa se je strinjalo tudi dvostopenjsko sodišče, ki je podalo mnenje, da je Pelko kršil volilni molk, saj je jasno podprl oziroma izrazil mnenje glede točno določenega županskega kandidata. Nasprotno pa je Vrhovno sodišče RS ugotovilo, da konkretna objava Pelka ne dosega pravnega standarda volilne propagande, ki je opredeljena v zakonu. S to odločitvijo pa je prišlo do spremembe razumevanja volilnega molka.

Foto: Printscreen (Sodna praksa)

Eden vodilnih evropskih strokovnjakov na področju volilnega prava dr. Jurij Toplak je glede omenjene zadeve po navedbah Dnevnika povedal, da lahko posamezniki in posameznice razpravljajo, o čemer želijo. “Posameznik po mojem mnenju ne izpolni namena propagande, če ne izpolni petih pogojev, opredeljenih tudi v tej sodbi vrhovnega sodišča, ki je na novo definirala pojem javna volilna propaganda.”

O propagandi po besedah Toplaka govorimo, ko posameznik, portal, medij in drugi objavijo nekaj z namenom, da vplivajo, “objava mora biti javna in usmerjena k širokemu krogu ljudi, prav tako mora biti del načrtnega in sistematičnega ravnanja ter, nazadnje, ponovljena večkrat ali biti del širšega sistematičnega sklopa objav. Tega posameznik ne naredi, če razpravlja. Tudi če nekdo na Facebook napiše ‘volite Pahorja’, to po mojem mnenju ni načrtno, sploh pa ne sistematično in tako ne more biti propaganda. Smisel prepovedi volilne propagande je v tem, da stranke in kandidati … ne širijo oglasov, letakov, plakatov, oglasnih pasic na internetu. Mediji po mojem mnenju ne izpolnjujejo propagandnega namena, saj je vrhovno sodišče tudi opredelilo, da polemični, vedoželjni, običajno pogovorni, znanstveni zapisi niso propaganda. Namen novinarskih člankov pa je prav polemika, razprava,” pojasnjuje Toplak.

N. Ž.

  • xtc

    Hja vprašanje pa je ,če bi nekdo napisal volite JJ takrat bo pa zadeva hudo drugačna.

  • Olga2345

    Kmalu bo volilni molk. Upam, da nam je uspelo nategniti dovolj Slovenceljnov, da bomo zmagali. Po volitvah pa se jim bomo spet lahko smejali v ksiht!

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!