Nataši Pirc Musar ni všeč kapitalizem, rada potarna na Twitterju, njenega moža pa je politika med tranzicijo izstrelila med privatizacijske milijonarje

Foto: YouTube.

Nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar na svojem Twitter profilu rada deli novinarske lekcije, še večkrat pa se obregne ob naš družbeni sistem – da ji ni všeč demokracija s kapitalizmom, je v preteklosti že večkrat poudarila, rada moralizira, da se z vsakim tujim denarjem, ki ga ne prigaraš sam, ponavadi dela neekonomično in grabežljivo. Zato je skrajno nenavadno, da že več kot 15 let pod isto streho živi z Alešem Musarjem, ki je njen partner in mož ter eden najbogatejših Slovencev. V Sloveniji namreč upravlja s premoženjem, vrednim več kot 70 milijonov evrov, medtem ko je njegovo lastno premoženje ocenjeno na nekaj manj kot 10 milijonov evrov. Toda, kako je Aleš Musar prišel do takšnega bogastva? Ga je res prigaral sam, kar je tako pomembno za njegovo soprogo? Govorili smo z enim izmed njegovih nekdanjih sošolcev s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (ki je želel ostati anonimen), ki nam je razkril zelo zanimive in doslej še nerazkrite podrobnosti o njegovi podjetniški žilici, političnem zaledju in kupčkanju.

Po pripovedi Musarjevega nekdanjega sošolca se je že v študentskih letih veliko govorilo o vplivu in moči njegovega očeta, ki naj bi bil vrsto let v vrhu časopisne hiše Delo, ta pa je seveda kot režimski mediji zvesto služila partijskemu aparatu. Musarjev oče naj bi bil osebni prijatelj Milana Kučana, v osemdesetih letih voditelja slovenske partije, zaradi česar je Musar vedno odstopal od svojih sošolcev po načinu oblačenja in obnašanja – videlo se je, da se njegova družina giblje v visokih krogih.

Aleš Musar že v študentskih letih iz Rusije tihotapil stare čajnike
Da je bil že mladi Aleš Musar poslovnež, se njegov sošolec spominja po maturantskem izletu, na katerega so šli ob koncu osemdesetih let v Rusijo. Musar je iz Rusije po pripovedi sošolca pretihotapil več samovarjev, tako imenovanih starih čajnikov, ki jih je kupil, a jih je bilo takrat prepovedano izvažati iz države. Svoje sošolce je prosil, naj vsak po enega skrijejo v svoje potovalke med obleke, večina mu je pri “tihotapljenju” tudi pomagala. Da so lahko študenti takrat spali v enem izmed najbolj elitnih moskovskih hotelov, je s svojimi poznanstvi poskrbel prav Musar (prek svojega očeta). “Šlo je za hotel, v katerega ni imela vstopa niti večina Rusov, mi pa smo spali v njem,” se spominja njegov sošolec.

Težko si je predstavljati, da bi tako nagel vzpon Aleša Musarja po zaključku študentskih let sledil brez pravega političnega zaledja – Musar naj bi sicer svojo kariero začel v družbi Activa Group, ki je od ljudi v krizi odkupovala certifikate, te pa je pozneje združevala in z lastninjenjem prevzemala velika podjetja. Kmalu naj bi postal poslovni partner Darka Horvata, enega večjih tajkunov pri nas, ki je znan po nakupu prestižne vile v Švici v vrednosti več 100 milijonov evrov, pozneje pa tudi po tem, da je šel v osebni stečaj.

Foto: YouTube.

Njegova podjetja so na Kanalskih otokih in drugih davčnih oazah
Aleš Musar je svoj vzpon gradil na ugodnih kreditih “na lepe oči”, ki jih navadni smrtniki in državljani ne bi mogli dobiti, pravi njegov sošolec, nasploh pa njegovi nadaljnji posli ne bi bili uspešno izpeljani brez ustreznega političnega zaledja. Musarjeva podjetja, ki so povečini locirana zunaj Slovenije, praviloma v davčnih oazah (eno se nahaja celo na Kanalskih otokih), so kupovala poceni zemljišča, ki so jih naprej prodajala za 20-kratnik cene. Zaslužila so mastne denarje na način, da jim je politika vmes priskočila na pomoč in spremenila namembnosti zemljišča.

“Omogočeno jim je bilo, da so zemljišča pridobili za drobiž, nakar je politika zadevo spremenila iz 3. kategorije v 1. kategorijo, z drugimi besedami, neko prej degradirano industrijsko območje je pridobilo status za stanovanjsko gradnjo,” posle opisuje njegov sošolec.

Seveda so o nenavadnem vzponu Aleša Musarja v preteklosti pogosto poročali v Financah, pa tudi v Slovenskih novicah, Reporterju in na portalu Politikis. Reporter je denimo poročal, da je Musar med tranzicijo postal privatizacijski milijonar, ki je trenutno tretjinski lastnik offshore (ločene) družbe S. T. Hammer Ltd., ki ima sedež na britanskih Kanalskih otokih. Ta pa je prek istoimenske firme v Sloveniji v začetku leta postala skoraj stoodstotni lastnik družbe Strenia, ki se je do leta 2006 imenovala SCT Strojegradnja. Musarju je večinski delež Strenie že pred petimi leti prodala Horvatova Aktiva Invest. Ime moža informacijske pooblaščenke danes najdemo še v nekaterih drugih podjetjih, denimo kovinarskem Imko projektu, kjer je direktor, verjetno pa tudi pomemben solastnik.

Finance pa so poročale, da je po javno dosegljivih podatkih Aleš Musar v Sloveniji direktor družb S. T. Hammer, Balkan Re, Ekostar, Net pro shop in Net produkcija (ta je v lasti informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar). Poleg tega pa je še nadzornik sežanske turistične družbe HTG in proizvajalca plastičnih izdelkov Plama-pur.

V političnih krogih se govori, da je Aleš Musar tipičen ultra-kapitalist, ki ne razmišlja o prenosu lastništva svojega podjetja v Slovenijo, saj se mu to ne splača. Ravno zato je skrajno nenavadno, da je očaral Natašo Pirc Musar, ki ji gresta kapitalizem in poceni zaslužen denar tako močno v nos. Mimogrede, njeni sosedje iz študentskih let se je spominjajo kot zelo skromne in tihe najstnice. Potem pa je nekje v času pred začetkom službovanja na POP TV kot turistična vodička spoznala Aleša Musarja.

T. F.