Šarec spet po starem: “Saj je vedno tako. Tako kot kupiš avto. Vsak ima kakšno napako in ni idealov.”

(Printscreen: 24ur)

Slovenski premier Šarec je v pogovoru z voditeljem Urošem Slakom na POP TV govoril človekovih pravicah zapornikov, sindikatih in njihovih zahtevah, dvigu davkov, dodatnemu zadolževanju države in stabilnosti vlade. Ob vsem tem je zdaj že po ustaljeni navadi govoril veliko, povedal pa bore malo in se pri tem posluževal značilnih “šarcizmov”.

Po trditvah premierja Marjana Šarca se bomo v Sloveniji morali “na splošno vprašati o človekovih pravicah”. Ob tem se je Šarec v večerni oddaji 24ur spraševal, “ali se bomo v Sloveniji začeli ukvarjati s človekovimi pravicami žrtev, (in) ne samo tistih, ki so storilci kakšnih dejanj”. Izpostaviti velja Slakovo omembo, da so pravice zapornikov prišle do tako smešnih absurdov, da mora paznik, preden vstopi v zapornikovo celico, potrkati na vrata.

Šarec je, namesto da bi povedal karkoli konkretnega, raje ponavljal stvari, ki so vsem že tako jasne. “Vsak pobeg iz zapora je potencialna nevarnost za okolico, za prebivalstvo in ob vsakem pobegu se je treba resno vprašati, ali so bili izvedeni vsi ukrepi. Če niso bili, mora za to seveda tudi kdo odgovarjati,” je povedal premier.

Problemi birokratizirane države
S Slakom sta se dotaknila tudi problemov zbirokratizirane države. Kot primer sta izpostavila obnovo Plečnikovega stadiona, ki se vleče že zadnjih enajst let. Joc Pečečnik je zdaj ponovno vložil zahtevo za integralno gradbeno dovoljenje, ali pa bo to tudi tako hitro obravnavano, kot je bilo Goodyearjevo, pa bo pokazal čas. Goodyear je namreč prejel odgovor v vsega štirih mesecih. Pojavlja se vprašanje, ali enaka hitrost delovanja obstaja tako za domače kot tuje podjetnike.

Foto: STA

Šarec je spet poudaril, da morajo državni organi delovati za vse enako, tako za domače kot tuje investitorje. Čeprav si Šarec tako zamišlja delovanje slovenskega birokratskega sistema, pa se v praksi kaže, da je tujim investitorjem v primerjavi z domačimi veliko lažje, izpostaviti velja ravno primer z Magno, okoli katere se trenutno lomijo kopja na relaciji SAB in SMC.

O vsem tem, je dejal Šarec, sam ne ve ničesar, nakar je pogovor preusmeril nazaj na Pečečnika, ki se je z novo vlogo poslužil nove zakonodaje, “kjer ni več posebej presoje vplivov na okolje in izdaje gradbenega dovoljenja, rok je bistveno krajši, in to nakazuje, da se utegne nekaj premakniti”. Slak je tu poudaril, da so problem birokrati, ob katerih dobi človek občutek, da ga sprehajajo od Poncija do Pilata. Namesto da bi svetovali, ljudem s svojim odnosom še dodatno otežujejo pridobitve potrebnih dovoljenj. Šarec se je strinjal, da je to potrebno spremeniti, kako se bo tega lotil, pa ni povedal. V klasično šarčevskem stilu – veliko leporečja, a nič konkretnega.

Umetno ustvarjanje problemov
Enako je bilo, ko sta s Slakom načela pogovor o sindikatih, davkih in izseljevanju mladih in izobraženih. Šarec je na tej točki celo javno priznal tisto, na kar smo opozarjali pred skoraj letom dni, ko so sindikati napovedali stavke in zahtevali zvišanje plač. Šlo je namreč za umetno ustvarjen problem. Namreč, kot smo opozarjali, bi morala ministrica za delo Anja Kopač Mrak v državnem zboru podati predlog za dvig plače, kakor to predvideva slovenska zakonodaja za vsako leto.

(Foto: STA)

S tem, ko tega ni storila, je dala sindikatom izgovor za pozive k stavki, ki se ni nikoli materializirala zaradi odstopa premierja Mira Cerarja. Stavka je bila pozabljena, Slovenija je padla v skoraj pol leta dolgo brezvladje, Šarec pa se je nato uspel “dogovoriti” s sindikati na podlagi izpolnjevanja tistega, kar bi že tako moralo biti storjeno po zakonu. “Ni zaradi izpogajanega s sindikati fiskalni svet opozoril, da smo čez, saj bi ta denar v vsakem primeru morali dati, ker je bil že v zakonodaji avtomatsko predviden, in če ne bi s pogajanji zadev določili, kot smo jih zdaj, bi imeli veliko, veliko težav,” je povedal Šarec.

Ukrepi bodo, ko bodo, če pa jih ne bo, jih ne bo
Velik problem pa predstavlja beg mladih v tujino. Sploh če gledamo, da Slovenija porablja denar za učitelje, ki izobražujejo kader, ki ga potem izkoristi tujina. “7.000 jih je šlo samo leta 2017,” je bila informacija, ki je za trenutek presenetila tudi Šarca, sploh ko je bilo poudarjeno, da so v tujini njihove plače manj obremenjene. “Mi bomo ukrepali v to smer, da bomo razbremenili delo, kar je minister že napovedal. Podrobnosti še ne morem razkriti, bo pa minister – mislim da v roku meseca dni – že imel pripravljen nabor ukrepov, kako razbremeniti delo, kako doseči recimo tudi razbremenitev trinajste plače in tako naprej,” se je odzval Šarec.

Najbrž najbolj nebulozna izjava v celotnem intervjuju pa je bila trditev, da so to vsi “neki ukrepi”, ki so jih v LMŠ po Šarčevih trditvah zagovarjali že med kampanjo. Res, glede na to, da je program LMŠ v predvolilni kampanji obsegal 14 točk na enem listu in so bile te kar najbolj obširne in brezvsebinske, je naravnost presenetljivo, kako ni bilo ene same omembe kakršnegakoli nižanja davkov. Je pa bilo zato v koalicijskih pogodbah z nadkoalicijsko Levico veliko govora o višanju le-teh. Toliko o “širjenju polresnic in lažnih novic”.

Obljube o višanju plač za nižji in srednji razred
Finančni minister Andrej Bertoncelj naj bi razmišljal, da bi “zvišal plače najnižjemu razredu in tudi srednjemu razredu”, česar se vsi lahko veselimo. A kaj, ko hitro pridemo do ugotovitve, da bi nam več denarja ostalo v žepu, če bi samo znižali davke. Na žalost je država lačna in zahteva svoj vedno večji kos pogače. Šarec to komentira z besedami, da si želijo doseči “uravnoteženje med obremenitvijo dela in pa davkom na kapital”. Slednji naj bi po zahtevah nadkoalicijske Levice moral znašati 50 odstotkov.

Vprašanju o tem se je Šarec izognil v širokem roku. Ve namreč, da Levice, če hoče karkoli izpeljati, ne sme preveč jeziti, potrebuje namreč njihove glasove. Namesto tega se je osredotočil na zavajanje okoli trenutne 19-odstotne stopnje davka na kapital. “Dejansko tega davka nihče ne plača v takšni meri,” je komentiral Šarec in dodal, da so zato v koalicijskem sporazumu zapisali, da naj vsak plača vsaj pet odstotkov tega davka.

V koalicijski pogodbi je ravno tako zapisano, da se bodo osebni prihodki iz kapitala šteli v osnovo za dohodnino. Ko je bil soočen s tem vprašanjem in z dejstvom, da tako visoka obdavčitev ljudi odvrača od dela, se je Šarec branil, da “ne, takih ukrepov, ki bi ljudi odvračali od misli, da se delo izplača, zagotovo ne bomo sprejemali. To že lahko rečem, ker če bomo sprejemali takšne ukrepe, potem nismo naredili ničesar”. Ciniki bi rekli, da že sedaj niso naredili ničesar.

Dodatno zadolževanje za odplačevanje vedno bolj naraščajočega nacionalnega dolga
Za konec sta se s Slakom dotaknila še recesije, ki je vedno bolj aktualna tema, odkar so prispela poročila o ohlajanju nemškega gospodarstva. Kot se je izrazil Slak: Nemčija kihne, Slovenija zboli za gripo. Država trenutno na leto z davki pobere 800 milijonov evrov več zaradi dobrega stanja v gospodarstvu. A se je Šarčeva vlada odločila še za dodatno zadolževanje. Kakor je pojasni Šarec: “Ljudem je treba pojasniti, da ne gre za zadolžitev za tekočo porabo, ampak za odplačilo starih dolgov. Dejansko smo precej uspešni pri zmanjševanju dolga.”

Da, uspeh slovenskega odplačevanja nacionalnega dolga je tako velik, da se je država za odplačevanje dolga še dodatno zadolžila in s tem še povečala svoj dolg. A za Šarca je to dobra stvar. Namesto da bi govoril o zmanjševanju nacionalnega dolga, govori o nizki obrestni meri, po kateri je Slovenija dobila najnovejše posojilo. Pa razumi, kdor more.

Ivan Šokić

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!