Komunistična falanga danes roma v Dražgoše – kraj trpljenja, krvi in laži

Foto: STA

Zopet je napočil tisti dan v letu, ko se pri spomeniku v Dražgošah praznuje laž. Vsakoletna partizanska “veselica” zaradi uspešno delujoče komunistične propagande še vedno odmeva kot herojska zmaga partizanov nad nemškim okupatorjem, čeprav je resnica povsem drugačna. Gre namreč za provokacijo partizanov, sramoten beg, ki je za seboj pustil pomorjene nedolžne civiliste v Dražgošah. Po mnenju zgodovinarja dr. Staneta Grande so si bitko za Dražgoše po vojni izmislili gorenjski partizani, ki proti Nemcem niso izbojevali niti ene odmevne vojaške bitke. 

V času pred vojno je v Dražgošah živelo okrog 400 ljudi, od katerih jih je le pet sledilo komunistični ideologiji. Leta 1941 so ti partizane povabili v Dražgoše z namenom, da ti tam prezimijo. Nad tem povabilom večina prebivalstva ni bila navdušena, saj so bali odziva Nemcev, ko bi ti izvedeli, da v Dražgošah prezimuje Cankarjev bataljon. A so prošnje, da naj ti odidejo, naletele na gluha ušesa.

Ko so Nemci izvedeli, da partizani prezimujejo v Dražgošah, so se partizani odločili, da bodo Dražgoše “branili” pred Nemci, ki so se v vasi znašli izključno zaradi njihove prisotnosti. Že na prvi dan obstreljevanja je večina partizanov pobegnila na Jelovico, zaradi česar so se nedolžni civilisti znašli v nemilosti nemških okupatorjev. V primeru, če bi partizani pravočasno zapustili Dražgoše, bi bile izgube civilistov nedvomno manjše. Partizansko igračkanje z življenje se je končalo s smrtjo 41 prebivalcev, 80 pa jih je bilo pripeljanih v Ljubljano. Umrlo je tudi osem partizanov in 27 Nemcev.

Komunistična propaganda je vneto večala število padlih Nemcev, dokler se ni številka dvignila na nekaj stotin, s čimer so poskrbeli za to, da je bitka pridobila herojski pridih. Po bitki je bila vas nato zravnana z zemljo, vse hiše s cerkvijo vred pa so bile zminirane in porušene do tal. Po tragediji so bili Dražgošani večinoma prepuščeni sami sebi, saj je komunistična oblast poskrbela le za postavitev šestih barak. Ker je oblast tragedijo v Dražgošah povzdigovala kot herojsko zmago, so bili ti primorani, da se zavijejo v molk in živijo umaknjeni od sveta, da ne bi prišlo do nezaželenih posledic.

Foto: Twitter

Odprti boj proti Nemcem predstavljal največjo napako
Priznan slovenski zgodovinar dr. Stane Granda je za Nova24TV povedal, da je leto 1941 predstavljalo obdobje velikih nemških zmag. “Nemčija je takrat uničevalni stroj, pred katerim se vse trese. Vendar pa se temu uničevalnemu stroju v pozni jeseni, na začetku zime v poskusih, da zasede Moskvo, zgodi pravzaprav prva tragedija.” Prodor nemških sil je takrat zavrla ruska zima. “Že pri Napoleonu vidimo, da je mraz največji sovražnik. In Nemci so z vrsto vojaških napak Napoleonovo napako ponovili. Preveč časa so porabili za razne druge stvari, namesto da bi napadli Moskvo.” To nemško nezmožnost zavzetja Moskve so komunisti razglasili za veliki poraz nacistične Nemčije in tako pričakovali, da bo sledila velika zmaga sovjetske protiofenzive, ki ne samo, da bi premagala Nemce, temveč tudi v Evropo prinesla svetovno komunistično revolucijo. “Jugoslovanski komunisti, ki so bili goreči verniki komunizma, so tej propagandi nasedli. V duhu te velike sovjetske zmage, ki je niti ni bilo …, so pri nas pričakovali, da se vojna bliža koncu.” 

Dr. Stane Granda (foto: Nova24TV)

Največjo napako partizanskega gibanja po besedah Grande predstavlja, da so se ti sploh spustili v odprti boj proti Nemcem. Resda so na slovenskem ozemlju to bile bolj “policijske pomožne enote”, a so bile ravno tako dobro izurjene. “Partizanstvo v Sloveniji nikoli ni bilo sposobno, da bi se spustilo v frontalno vojskovanje z Nemci.” Ta lekcija je bila še dolgo živa v jugoslovanski vojski.

dr. Granda: “Ne gre za slavno epopejo, ampak tragedijo 41 padlih vaščanov”
Ko so vaščani partizane prosili, da naj ti zapustijo Dražgoše, so se ti po besedah Grande dobro zavedali, da so Nemci dobro organizirani, sistematični in urejeni. Ob tem pa so se zavedali, da se jim zna maščevati skrivanje partizanov maščevati. Partizani, “ki so bili svojeglavi, naduti in domišljavi, ker so pričakovali prihod sovjetske rešitve”, o umiku iz vasi niso želeli slišati. Tisti partizani, ki so podpirali umik iz Dražgoš, so bili pozneje zaradi tega tudi usmrčeni. Po besedah Grande bi se morali zavedati, da bitka ni predstavljala nobene slavne epopeje. “To je tragedija 41 mrtvih vaščanov, ki so bili pobiti kot talci” zaradi brezobzirnosti partizanskih borcev, ki so bili pripravljeni žrtvovati življenja preprostih nedolžnih ljudi, medtem ko so jo sami popihali v gozdove. “Nemci so bili zelo zelo kruti”, nekatere od talcev so tako metali tudi v ogenj. Starejši prebivalci Dražgoš tega še vedno niso odpustili partizanom.

Kljub temu, da je bil veliki mit o bitki pri Dražgošah ovržen že pred leti, pa tja še vedno roma slovenska levica in dogodek izkorišča za lastne promocijske namene. Skoraj nikoli tam ne manjka zadnji predsednik Komunistične partije Slovenije Milan Kučan in vidnejši predstavniki stranke SD, njen predsednik Dejan Židan pa bo tokrat nastopil celo kot osrednji slavnostni govornik. Nekateri pač ne poznajo sramu.

H. M.

Komentarji so onemogočeni.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!