Anketa: Pozor, prihaja Šarčeva stranka!

Foto: STA

Drugi krog predsedniških volitev je tako rekoč pred vrati. Izbira je takšna, kakršna je, volivci pa imajo v resnici več kot dve možnosti. Lahko na volitve ne gredo, lahko oddajo neveljavno glasovnico, lahko volijo aktualnega predsednika Boruta Pahorja ali aktualnega župana Marjana Šarca. Ankete še vedno napovedujejo zmago Pahorja. Ali nas lahko doleti kakšno presenečenje, pa bomo videli v nedeljo.

Ena od glavnih tem letošnjih volitev za predsednika je bila nizka volilna udeležba, ki ni  presegla 50 odstotkov. Kot kažejo rezultati javnomnenjske raziskave, ki jo je opravila agencija Parsifal, bi v drugem krogu ta lahko bila večja. Kot so pokazali rezultati, bi se drugega kroga volitev v nedeljo, 12. novembra, zanesljivo udeležila večina vprašanih, teh je 55,7 odstotka, 15,1 odstotka vprašanih se bo morda udeležilo drugega kroga volitev, 25,7 odstotka pa se ga ne namerava udeležiti. Neodločenih je 3,5 odstotka vprašanih.

Udeležba bo najnižja v zgodovini?
Če bi bila volilna udeležba spet pod 50 odstotki bi lahko ponovno upravičeno govorili tudi o legitimnosti samih volitev. Kot nam je dejal politični analitik dr. Matej Makarovič, je za legitimnost nizka udeležba gotovo problem, “a očitno bo treba s tem živeti“.

Če nekdo ne podpira nobenega od obeh kandidatov, ga pač ne moremo siliti, da bi šel enega od njiju podpret. Dodal bi sicer, da vse klasične telefonske ankete v praksi precenjujejo volilno udeležbo – sam si upam trditi, da bo udeležba gotovo znatno nižja od polovice in da bo celo najnižja v zgodovini predsedniških volitev v Sloveniji,” je napovedal Makarovič.

Makarovič: Pahor bi lahko bil žrtev samouničujoče prerokbe
Favorit za zmago ostaja aktualni predsednik Borut Pahor, ki bi ga volilo 45,6 odstotka volivcev, Marjan Šarec pa bi dobil 32 odstotkov glasov. Petina volivcev je neodločenih (20,6 odstotka) ali pa ne nameravajo voliti (1,8 odstotka).

Da Pahorju zmaga v nedeljo najverjetneje res ne bo ušla, meni tudi dr. Makarovič. “Vse, kar ga lahko ogrozi, bi bila res zelo nizka volilna udeležba, pri kateri bi doma ostali prav tisti njegovi volivci, ki verjamejo, da je že tako ali tako zmagal. V tem primeru bi bil Pahor lahko kvečjemu žrtev samouničujoče prerokbe o lastni samoumevni zmagi. A to je le malo verjetno in precej prepričani smo lahko, da bo tudi resnično zmagal,” je navedel Makarovič.[/color-box]

Matej Makarovič (foto: STA)

Zvestoba ostaja, a bi jih več volilo Šarca kot Pahorja
Večina vprašanih, ki je v prvem krogu volila za Boruta Pahorja, bo pri tem vztrajala tudi v drugem krogu (87,4 odstotka), enako velja za Marjana Šarca (75,4 odstotka). Nekoliko bolj zanimivi so rezultati, ki prikazujejo, katerega kandidata bodo v drugem krogu volili tisti, ki v prvem krogu niso volili niti Pahorja niti Šarca. Četrtina anketiranih (24,6 odstotka), ki je v prvem krogu volila predsedniškega kandidata, ki se ni uvrstil v drugi krog, je namreč v drugem krogu prešla k Marjanu Šarcu, 12,7 odstotka pa k Borutu Pahorju.

Kaj bi lahko bil razlog za takšen rezultat? Makarovič domneva, da del volivcev vseeno vidi v Šarcu nekaj novega, v Pahorju pa nekaj starega. Glas za Šarca naj bi torej pomenil glas proti dosedanjem predsedniku. “Drugo vprašanje pa je seveda, ali Šarec res predstavlja nekaj novega. V nekem smislu gre spet za zgodbo o novih obrazih oziroma o iluziji novih obrazov,” je še prepričan politični analitik.

Foto: STA

Šarec na parlamentarnih volitvah
Nov ali star obraz, Šarec bi lahko kljub nedeljskemu porazu zmešal štrene na parlamentarnih volitvah naslednje leto.

Na vprašanje v anketi je kar četrtina (24,3 %) odgovorila pritrdilno. 39,5 % vprašanih te strake ne bi volilo, 36,1 % vprašanih pa je še neodločenih.

Telefonsko anketo je za Nova24TV opravila agencija Parsifal, in sicer med 6. 11. in 8. 11. 2017. V raziskavo je bilo zajetih 792 anketirancev. Povprečna starost je bila 48,7 leta, največ anketirancev pa je z dokončano poklicno šolo (29,7 odstotka). Sledijo tisti z dokončano srednjo šolo (29,3 odstotka), 26,3 odstotka anketirancev ima dokončano osnovno šolo ali manj, 14,6 odstotka volivcev v vzorcu ima dokončano višjo, visoko šolo ali več.

Barbara Oprčkal