Nekdanji finančni minister Čufer hvaležen za opravljeno delo druge vlade Janeza Janše

Uroš Čufer (foto: STA)

Čufer je na včerajšnjem zaslišanju obžaloval, da je vlada Alenke Bratušek želela prenoviti predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu in ga ni povzela po predlogu njegovega predhodnika Janeza Šušteršiča in vlade Janeza Janše.

Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji, ki jo vodi poslanec SDS Anže Logar, je včeraj zaslišala nekdanjega ministra za finance Uroša Čuferja.

Čufer je član tiste trojke, ki je leta 2013 sanirala slovenski bančni sistem in ki naj bi Slovenijo rešila pred tujo trojko. V času vlade Alenke Bratušek je skupaj z njo in guvernerjem Banke Slovenije zaupal izračunu, da je bančna luknja globoka pet milijard evrov, in vsakemu Slovencu na ramena naložil dolg v višini 2500 evrov. Omenjena trojka se je tudi odločila za likvidacijo sicer povsem zasebnih bank Factor banke in Probanke, njun dolg pa so, kot že rečeno, prevzeli davkoplačevalci. O omenjenih bankah je Čufer pred preiskovalno komisijo že pričal, vendar pa na vprašanje Anžeta Logarja o tem, kdo je odgovoren za petmilijardno bančno luknjo, nekdanji finančni minister ni jasno odgovoril, saj ni izpostavil nobenega konkretnega imena. Povedal je celo, da nima kakšnega posebnega mnenja o bančni luknji.

Na včerajšnjem zaslišanju je nekdanji finančni minister podrobneje spregovoril o sanaciji NLB. “Obseg problema je bil leta 2013 relativno velik,” je povedal. Po njegovih besedah bi morala Slovenija od konca leta 2008 dalje, ko se je začela svetovna finančna kriza, NLB dokapitalizirati, saj bi banka tako bistveno manj podjetij “porinila” v slabo situacijo. Po njegovi oceni bi bil račun za bančno sanacijo nižji, če bi bili ukrepi izpeljani pravočasno. Čufer je pojasnjeval, da je v bančni zgodbi na splošno imela NLB vedno nekoliko drugačen položaj. Če je nastala težava, so druge banke vedno čakale, kakšna rešitev se bo izoblikovala za NLB, in so ji nato sledile. NLB je takrat že dlje časa opozarjala, da potrebuje dokapitalizacijo. “In leta 2013 smo vedeli, da bo potrebna obsežna dokapitalizacija, nismo pa vedeli, kako visoka bo morala biti,” je dejal Čufer, ki je bil, preden je zasedel položaj finančnega ministra, zaposlen v Banki Slovenije in v sistemu NLB.

Zakona o slabi banki in SDH sta bila ključna
Čufer je včeraj tudi obžaloval, da je vlada Alenke Bratušek želela prenoviti predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu in ga ni povzela po predlogu njegovega predhodnika Janeza Šušteršiča in vlade Janeza Janše. Glede slabe banke pa: “Sem mu (op. Šušteršiču) pravzaprav hvaležen, da je naredil to, da pravzaprav celotna infrastruktura, zakonodaja za slabo banko, z vsemi bitkami, ki so bile v parlamentu, referendumov, to je vse skupaj, kar je bilo, je pravzaprav pripeljal do take stopnje, da je bila pravzaprav naša vloga potem samo še operacionalizacija tega.”

O aferi pranja denarja je zatrdil, da ne ve ničesar, glede izbrisa podrejenih obveznic pa je zavzel stališče, da izbris ni bil napaka.

C. Š.