Nekdanji vodja NKBM potrdil, da sta ga za kredit za Stožice klicala tako Pahor kot Janković!

Matjaž Kovačič (Foto: STA)

Matjaž Kovačič, nekdanji predsednik uprave NKBM, je ponovno potrdil, da sta ga v zvezi s kreditom za Stožice klicala tako nekdanji predsednik vlade Borut Pahor kot ljubljanski župan Zoran Janković, drugi pa ne, predsednika preiskovalne komisije pa je zanimalo tudi, ali držijo informacije, da ga je Janković klical celo takrat, ko je potekala seja, na kateri so odločali o kreditu.

Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Slovenije, ki jo vodi poslanec SDS dr. Anže Logar, je pričela novo poglavje preiskovanja slovenskih bank. Po zaslišanjih nekdanjih vodilnih v Factor banki in Probanki ter Novi Ljubljanski banki zdaj na vrsto prihajajo nekdanji zaposleni v Novi Kreditni banki Maribor.

Kovačič meni, da je sistemski pristop sanacije bank “nepotrebno zapravljanje državnega denarja”
Kot prvi je pričal Matjaž Kovačič, ki je upravo NKBM vodil od maja 2005 do konca decembra 2011. Na prvem pričanju v državnem zboru marca 2014 je kot predsednik uprave prevzel objektivno odgovornost, ne pa odgovornosti za druge. Ob tem je ocenil, naj komisija za stanje v bančnem sistemu ne išče le krivcev ob sanaciji bank, temveč v prenosih slabih terjatev na DUTB, saj so bili nekateri prenosi nesmiselni in so potvarjali dejansko stanje.

Svoje prepričanje je na tokratnem zaslišanju ponovil. Sistemski pristop sanacije bank je bil po njegovem prepričanju nepotreben, vsaj ne v takšni višini. “To je bilo popolnoma nepotrebno zapravljanje državnega denarja,” je dejal Kovačič.

Na vprašanje predsednika preiskovalne komisije, ali se čuti krivega za finančno luknjo, ki jo je država morala sanirati z davkoplačevalskim denarjem, je Kovačič odgovoril: “Počutim se odgovornega v pogledu, v katerem sem lahko suvereno sprejemal odločitve. Subjektivno pa se ne počutim odgovornega, saj če bi, denimo, upoštevali predloge uprave banke, ki smo jih pošiljali lastniku, tega danes ne bi bilo.” Sanacijo je označil celo za “golo”, kot je bil nekoč gol cesar, saj da nekatere slabe poslovne odločitve, ki jih je sprejela njegova uprava, niso pripeljale do sanacije.

Mnoge ključne odločitve so bile sprejete kar na dopisnih sejah
Kovačič je v določenem obdobju hkrati opravljali tudi do osem različnih funkcij. “Impresivno, kako ste zmogli vse te funkcije,” je dejal dr. Logar, Kovačič pa je sprva odgovoril, da naštetih funkcij ni opravljal hkrati, kasneje pa je zgolj pritrdil, da je to res zmogel.

Anže Logar (Foto: STA)

Iz dokumentacije NKBM so člani preiskovalne komisije lahko razbrali, da so bile mnoge ključne odločitve o visokih kreditih sprejete kar na dopisnih sejah. Kovačič se je branil, da je v banki s 3 tisoč zaposlenimi v času njegovega vodenja obstajala jasna struktura, v kateri so posamezni stebri zaposlenih delovali avtonomno, zato se v njihovo delo ni vmešaval. “Drži, da ste imeli v času vodenja NKBM vsako sredo sestanek pri ministru za finance Križaniču?” je zanimalo dr. Logarja, Matjaž Kovačič je na vprašanje odgovoril pritrdilno, pri tem, da je na naslednje vprašanje dr. Logarja, ali se je to dogajalo tudi v času ministra Bajuka, odgovoril nikalno.

Kovačič je ponovno potrdil, da sta ga v zvezi s kreditom za Stožice klicala tako nekdanji predsednik vlade Borut Pahor kot ljubljanski župan Zoran Janković, drugi pa ne, predsednika preiskovalne komisije pa je še zanimalo, ali držijo informacije, da ga je Janković klical celo takrat, ko je poteka seja, na kateri so odločali o kreditu. “Dvomim,” je bil kratek Kovačič. Potrdil je tudi politične pritiske ob prodaji Mercatorja.

Pomanjkljiva skrbnost pri odobravanju kreditov
V nadaljevanju je pričal še Aleš Hauc, ki je bil predsednik uprave banke od marca 2012 do konca februarja 2015. Na prvem pričanju v državnem zboru januarja 2014 je menil, da je večina vzrokov za slabe kredite izhajala iz krize, pa tudi zaradi pomanjkanja skrbnosti pri odobravanju kreditov.

Aleš Hauc (Foto: STA)

Inšpekcijski nadzor je bil pomanjkljiv
Banka je v njegovem času uvedla foreznično revizijo, da bi ta pokazala, kateri krediti so postali slabi zaradi krize in kateri zaradi slabega upravljanja. Nato je najela tri odvetniške hiše, da bi ji svetovale, katere primere naj predajo sodišču. Ob čiščenju portfelja so v banki spremenili navodila za zavarovanje naložb. Po mnenju Hauca je za slabe naložbe kriv pomanjkljiv sistem notranjih kontrol, “za to pa nosi odgovornost uprava”.

Mediji  so danes poročali, da naj bi v času njegovega vodenja banke italijanski državljani banko uporabljali za pranje denarja iz nezakonitih poslov ter izogibanje italijanski davkariji in policiji. Na vprašanje enega od članov komisije o tem je Hauc odvrnil, da tega ni prebral. “Dopuščam pa možnost, da so te osebe delale prek transakcijskih računov v banki v Novi Gorici,” je povedal. Mediji, ki so pisali o tej zadevi, so se sklicevali na zaupno poročilo inšpektorjev Banke Slovenije o celovitem pregledu NKBM konec leta 2014. Hauc je izrazil začudenje, da lahko takšna zaupna poročila sploh pridejo iz Banke Slovenije, anonimke pa krožijo po medijih.

O konkretnih primerih slabih posojil v NKBM Hauc na odprti seji ni želel govoriti, zato je bil del zaslišanja opravljen na seji, ki je bila zaprta za javnost.

D. Š.