Petintrideset levičarskih doktoratov za pranje možganov molčalo o seksizmu in populizmu župana Jankovića!

Zoran Janković (foto: STA)

Skupina zariplih KP-dogmatikov: dr. Boris Vezjak, dr. Svetlana Slapšak, dr. Slavko Splichal, dr. Božo Repe, dr. Ivan Kristan, dr. Jože Pirjevec, ddr. Rudi Rizman, dr. Milica Antić Gaber, dr. Vlado Miheljak, dr. Božidar Debenjak, dr. Maca Jogan, dr. Savin Jogan, dr. Srečo Dragoš, dr. Darja Zaviršek, dr. Niko Toš, dr. Vesna Leskošek, dr. Jana Rošker, dr. Darko Štrajn, dr. Renata Šribar, dr. Gorazd Kovačič, dr. Marjan Šimenc, dr. Milena Mileva Blažić, dr. Luka Omladič, dr. Miha Fošnarič, dr. Božidar Flajšman, dr. Vesna Mikolič, dr. Mitja Sardoč, dr. Zdenko Kodelja, dr. Urša Opara Krašovec, dr. Rajko Muršič, dr. Rado Riha, dr. Peter Simonič, dr. Boštjan Nedoh in dr. Stane Saksida, kakor jih je na Twitterju poimenoval poslanec Jerovšek, je povzdignila glas proti ponovni kandidaturi Boruta Pahorja.  

Tako so zapisali:
“Spodaj podpisani želimo izpolniti svojo državljansko in hkrati intelektualno dolžnost, zato javnosti pred predsedniškimi volitvami sporočamo naslednje: predsednik republike Borut Pahor si po našem globokem prepričanju ne zasluži ponovitve svojega mandata. S svojimi številnimi dejanji, opustitvami dejanj in besednimi zdrsi je namreč prepoznavno nakazal, da mu ni mar za spoštljivo, pošteno in dostojanstveno opravljanje te najvišje funkcije v državi. S tem je institut predsednika države močno degradiral, ga dejansko izpraznil smisla in pomena, pričakovanja do vloge predsednika republike pa v pičlih petih letih znižal na minimum. Ker je z nekaj zadnjimi izjavami dal vedeti, da takšnih praks tudi v prihodnje ne misli opustiti, se nam takšna izbira zdi celo škodljiva.”

Čeprav se je  z marsikatero alinejo njihove peticije mogoče strinjati in Pahor še zdaleč ni nedolžen, saj je “zafural” mejo s Hrvaško in prikrival pranje iranskega denarja, pa je jedro njihovega oglašanja skrito v naslednji alineji:

“- da si ne moremo in ne želimo privoščiti izigravanj zgodovinskih resnic in spomenikov, molka ob sežiganju knjig, zlorab zamisli sprave in koketiranj s kolaborantstvom (domobranstvom, ustaštvom) le zato, ker g. Pahorju imenitno služijo pri načrtu osebne uveljavitve in hkratnem nabiranju točk med levimi in desnimi volilkami in volilci.”

“Intelektualna dolžnost” izrojene levice je sovraštvo do vrednot katolištva in domoljubja
Zamera levičarskih dogmatikov Borutu Pahorju torej ni v pozerstvu in seksizmu, ampak v tem, da je kot prvi levičarski predsednik poskušal biti predsednik vseh Slovencev. Tudi tistih državljanov, ki žalujejo za protipravno pobitimi in se ne strinjajo s politiko vsiljevanja novega razumevanja družine in družbe. Vse, ki se ne strinjajo z njimi, “intelektualci” izrojene levice takoj označijo za nestrpneže, ksenofobe, katolibane, homofobe, narodne izdajalce in klerofašiste, ki se nimajo pravice oglašati v javnosti.

“Pravica” oblasti je po njihovo pridržana samo za revolucionarje in zmagovalce novega družbenega reda, in je s poraženci seveda ne želijo deliti. Cmok, ki ga težko pogoltnejo, je Borut Pahor, predsednik naslednice komunistične stranke, sin komunizma, ki je v njihovih očeh odpadnik, zato ga je treba zamenjati, na njegovo mesto pa postaviti Šarca, poslušnega otroka socializma. Jasno je, da ima za razliko od poštenih državljanov gornja skupina levičarskih “intelektualcev” najmanj razlogov za nasprotovanje Pahorjevi ponovni kandidaturi.

Sploh pa nimajo pravice, da Pahorju očitajo “ponavljajoče se nedržavniško in nespoštljivo ravnanje na mestu predsednika s krčenjem na samopromocijski populizem s primesmi seksizma, škandalozno po sebi in vodi do nevarnih družbenih in političnih posledic”, ker so ob Jankovićevih spolnih, gospodarskih in političnih škandalih molčali kot grob.

Franci Donko