Poročilo Romane Tomc o izvajanju Pobude za zaposlovanje mladih sprejeto z veliko večino

(Foto: osebni arhiv Romane Tomc)

Evropski poslanci, člani Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL), so včeraj z veliko večino potrdili poročilo o izvajanju Pobude za zaposlovanje mladih, katerega snovalka je, kot poročevalka za Evropski parlament, evropska poslanka Romana Tomc.

Začetki ideje segajo v leto 2012, ko je Evropska komisija za namene zmanjševanja brezposelnosti med mladimi državam članicam namenila 6,4 milijarde evrov. Celoten proračun Pobude za zaposlovanje mladih za sedemletno obdobje znaša 7,6 milijarde evrov.

Države članice, ki lahko koristijo ta sredstva, morajo zadostiti določenim pogojem in sprejeti konkretne programe, preko katerih lahko mladi dobijo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo v štirih mesecih po zaključku šolanja oziroma začetku brezposelnosti. Rezultati po državah so precej različni, ponekod jih je zelo težko spremljati, kar je tudi ena od slabosti, ki jih bo treba v nadaljevanju odpraviti. Romana Tomc v svojem poročilu ugotavlja, da bi bila lahko učinkovitost boljša. To potrjuje tudi poročilo Evropskega računskega sodišča, ki je opozorilo na slabe rezultate izvajanja Pobude v sedmih državah članicah.

Romana Tomc, poslanka v Evropskem parlamentu (Foto: Nova24TV)

“Kljub temu, da v nekaterih državah članicah sredstva namenjena Pobudi za zaposlovanje mladih niso bila najbolj učinkovito porabljena, je nesporno, da je program pomembno pripomogel k zmanjšanju brezposelnosti med mladimi. Premišljenost in dobra ciljna usmerjenost se je nekaterim zelo obrestovala. Primer dobre prakse je zagotovo Finska,” navaja evropska poslanka Romana Tomc.

Ena izmed težav, ki botrujejo brezposelnosti mladih je neustrezna izobrazba oziroma pomanjkljivo znanje, ki ni prilagojeno temu, kar delodajalci iščejo. Povezanost med izobraževalnim sistemom in trgom dela je slaba, prilagoditve pa potekajo prepočasi. S slabo povezanostjo izobraževalnega sistema in trgom dela se srečujejo povsod v EU, v Sloveniji pa je ta še posebej pereča. “Zelo pomembno je, da se s sredstvi, ki jih zagotavlja EU, ne rešuje le kratkoročnih zaposlitev, ampak tudi strukturna neskladja. To pa pomeni tudi poseg v izobraževalni sistem in njegovo prilagoditev sodobnim trendom,” je ob tem izpostavila Romana Tomc.

Pobuda za zaposlovanje mladih se bo iztekla leta 2020. “Odgovornost držav članic je, da učinkovito uporabijo sredstva, ki jih EU namenja za reševanje brezposelnosti mladih. To med drugim pomeni, da se sredstva ne smejo izgubljati za izvajanje birokracije in programov, ki so sami sebi namen. Ta denar mora priti neposredno do mladih, ki iščejo svojo priložnost na trgu dela. To je tudi ključno sporočilo mojega poročila,” je ob robu zaključila Romana Tomc.

J. F.