Poslanci levice sprejeli socialistično odločitev in spet povozili odločitev ustavnega sodišča – Tokrat na račun otrok

Slovenski Državni zbor (Foto: sta).

Državni zbor je s 60 glasovi za in 22 proti sprejel sklep, s katerim je začel postopek za dopolnitev ustave glede financiranja zasebnega osnovnega šolstva. S tem se bo začel oziroma nadaljeval postopek posmehovanja nad sodbo ustavnega sodišča, ki jo poslanci že predolgo kršijo in ignorirajo. Številni so se že odzvali na to odločitev in opozorili, da s tem tudi otroci postajajo prvo- in drugorazredni.

Da se sklepu obeta podpora je bilo jasno že po predstavitvi stališč poslanskih skupin, saj so ga podprli v SMC, SD, DeSUS, Levici in dve poslanki NP. A končni rezultat je vseeno še ostajal neznanka, saj so morali sklep podpreti z dvotretjinsko večino. To jim je uspelo ujeti “za las”. Tako so sprejeli sklep, s katerim so poslanci ponovno nasprotovali odločitvi ustavnega sodišča, tako kot se je to že prejšnji teden dogajalo v primeru migranta Ahmada, ko sta se poslanca SD in Levice odločila, da ne bosta spoštovala odločb sodišč. Že dan pred tem so se jim pridružili tudi poslanci SMC in DeSUS, ko so skupaj pozvali k ustavitvi deportacije.

A zdaj v tem primeru ne gre za enega tujega državljana, ki je svojo družino pustil v Siriji, sam pa je nezakonito prišel v Slovenijo iz varne Hrvaške. Tokrat gre za otroke in njihovo pravico do šolanja. Postavili bi se torej za nezakonitega migranta, želijo pa, in to celo s spremembo ustave, preprečiti financiranje zasebnega osnovnega šolstva.

Ustavna komisija je namreč v začetku oktobra na predlog poslancev SD, DeSUS, Levice in ZaAB (danes Stranka Alenke Bratušek) sklenila DZ predlagati, naj začne postopek za spremembo ustave glede financiranja osnovnega šolstva. Ustavo bi med drugim spremenili oziroma dopolnili tako, da bi določili, da se lahko obvezno osnovnošolsko izobraževanje v zasebnih šolah financira iz javnih sredstev pod pogoji in na način, kot to določa zakon, kar pomeni, da bi ga bilo mogoče financirati v višini, kot bi to v zakonu določil DZ.

Odločitev odmeva tudi na družabnih omrežjih.

Na levici kontradiktorni v svojih izjavah
Pestra je bila sicer tudi razprava v državnem zboru. Najbolj pa preseneča dejstvo, kako kontradiktorni so bili nekateri poslanci v svojih mnenjih. Izpostavimo na primer poslanca Levice Mateja T. Vatovca, ki je dejal, da je izobrazba lahko kvalitetna samo, če je javno financirana, nato pa je praktično v isti sapi nadaljeval, da bodo na koncu samo še zasebne šole, ker bo njihova kvaliteta povozila javne šole. Tudi sicer so poslanci, ki so očitno nastrojeni proti peščici zasebnih šol, ki so večinoma katoliške, izpostavljali, da znanje ne sme biti privilegij peščice.

Po besedah Primoža Hainza (DeSUS) je sprememba potrebna, ker je treba potegniti jasno ločnico med javnim in zasebnim izobraževanjem. Zavrnil je očitke, da želijo s spremembo zaobiti odločbo ustavnega sodišča, s katero je to leta 2014 odločilo, da mora država zagotoviti 100-odstotno financiranje zasebnih osnovnih šol. “Mi na to ne gledamo tako. Želimo le, da je ustava povsem jasna in nedvoumna, saj zdajšnja dikcija omogoča različne razlage,” je dejal po poročanju STA.

Nasprotniki spremembe jasni: to gre v škodo revnih otrok
V SDS in NSi so te navedbe ostro zavrnili. Po besedah Tomaža Lisca (SDS) je ustavno sodišče v odločbi iz leta 2014 odločalo le o tem, ali mora država zagotoviti 100-odstotno financiranje zasebnih osnovnih šol, pri čemer je pritrdilo pobudnikom, medtem ko je leta 2001 odločalo, ali je država dolžna financirati vse zasebne šole, kjer pa pobudnikom ni ugodilo.

“Ustavno sodišče je odločilo različno o dveh različnih stvareh,” je prav tako menil Matej Tonin (NSi). Glede navedb, da bi lahko zasebne šole ogrozile javno šolstvo, je vprašal, kako lahko šest zasebnih šol, kolikor jih imamo v Sloveniji, ogrozi 700 javnih šol. Zavrnil je tudi očitek, da gre pri zasebnih šolah za elitizem: “V zasebni Osnovni šoli Alojzija Šuštarja brezplačno malico prejema 38 odstotkov otrok, v zasebni šoli Montessori v Ljubljani pa 54 odstotkov.”

Ljudmila Novak (NSi) pa je opozorila, da odločba ustavnega sodišča, ki je določila 100-odstotno financiranje javnoveljavnih programov v zasebnih osnovnih šolah, ostaja neuresničena že tri leta. “Vi pa zdaj namesto, da bi jo izpolnili, spreminjate ustavo. Kadar vam je odločba ustavnega sodišča všeč, pravite, da jo je treba spoštovati, kadar vam ni všeč, spreminjate ustavo,” je dejala.

Oster in neposreden je bil tudi poslanec SDS Branko Grims, ki je med drugim dejal, da je ustavno sodišče zasledovalo cilj, da kvalitetno zasebno šolstvo omogoči tudi otrokom iz revnejših družin. Spomnil je tudi, da so ostali poslanci sami priznali, da je zasebno šolstvo kvalitetnejše. “Vi pa bi to omejili,” je poudaril in dodal, da želijo revnim otrokom onemogočiti dostop do kvalitetnega šolstva.

B. O.