Poslanci sprejeli uvajanje nove dajatve za umetniške rente. Preverite, kako vas bo delež za politične izbrance udaril po žepu

Modiglianijeva umetnina "Moški, ki sedi s palico" (foto: Twitter)

Državni zbor je s 55 glasovi za in 13 proti sprejel novelo krovnega zakona v kulturi, ki uvaja obvezujoč delež za umetniške stvaritve v investicijskih projektih, financiranih z javnimi sredstvi. Po tem ukrepu bodo investitorji del investiranega zneska namenili likovni umetnosti. “Gre za neumen predlog, ki podcenjuje zdravo pamet vseh državljanov,” pa o zakonu meni ekonomist dr. Matej Lahovnik in opozarja, da gre za samo še en ukrep vlade, ki želi očitno uvajati nove dajatve, ki bodo po žepu udarile vse državljane.

Kot trdijo predlagatelji so glavni cilji ukrepa likovnim umetnikom omogočiti stabilnejše razmere za delo, kulturno obogatiti javne prostore in povečati zanimanje za umetnost, posledično pa krepiti kulturni turizem.

Ukrep naj bi prinesel pet do deset milijonov investicij v likovna dela
Glede na sprejeto novelo zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo bodo investitorji namenili odstotek sredstev za umetnost, če bo investicija vredna do deset milijonov oziroma 1,25 odstotka, če bo šlo za investicijo nad deset milijonov evrov. Pri tem so izvzete investicije v javno gospodarsko infrastrukturo, kot so železnice ali ceste. Sredstva bodo namenjena predvsem likovno umetniškim delom, ukrep, ki bo za lokalne skupnosti veljal kot priporočilo, pa je predlagala poslanska skupina SMC s prvopodpisanim poslancem Draganom Matićem. Levica je sicer hotela, da bi ukrep veljal tudi za občine, piše STA.

Glede na trenutno stanje na področju javnih naložb se po oceni predlagateljev pričakuje, da bo ukrep na letni ravni prinesel od pet do deset milijonov investicij v likovna dela. A stvari vendarle niso tako preproste in zdi se, da so predlagatelji povsem spregledali slabe strani tega zakona ali pa si pred njimi samo zatiskajo oči.

Matej Lahovnik, nekdanji gospodarski minister (foto: STA).

Siljenje v nakup nečesa, kar sicer ne bi kupili
Ekonomist Matej Lahovnik je opozoril, da je takšen ukrep problematičen, “ker s tem posredno vse državljane silijo, da kupujejo nekaj, kar sicer ne bi kupili“. “To pa pomeni, da si, spet na pobudo največje stranke SMC, država lasti pravico, da vsem državljanom vsili dodatno dajatev, ki jo bodo posredno plačevali prek višjih cen javnih naložb,” nam je pojasnil.

Stroški se torej prevalijo na vse državljane, “koristi bodo šle pa političnem izbrancem oz. izbranim umetnikom“. Po mnenju Lahovnika se bodo tako spet ustvarjali prvo- in drugorazredni.

Gre za neumen predlog, ki podcenjuje zdravo pamet vseh državljanov,” še meni ekonomist, saj bi po isti logiki potem lahko uvedli tudi prisilno kupovanje literarnih del, glasbenih del in podobno, kar pa že samo po sebi kaže na to, da je celotna zadeva absurdna.

Višje cene javnih naložb bodo po žepu udarile vse državljane. (Foto: epa).

(Ne)kulturna dajatev ni prvi poskus uvajanja dodatnih dajatev
Temeljni problem, ki ga vidi Lahovnik pri tej, kot ji pravi, (ne)kulturni dajatvi je predvsem v tem, da se prisilno nalaga breme financiranja vsem državljanom, da morajo kupovati nekaj, kar sicer ne bi. “Gre za ustvarjanje neke nove javne umetniške rente,” ki draži javne naložbe, saj bo treba po novem v ponudbo všteti tudi ta davek.

Lahovnik še opozarja, da to ni prvi poskus, ko vlada želi uvajati dodatne dajatve. Prvi poskus, ki je trenutno sicer zaustavljen, je bil znaten dvig RTV-prispevka, drugi je plačevanje dolgotrajne oskrbe, tretji pa ta (ne)kulturna dajatev.

Miro Cerar (foto: STA)

Cerarjeve obljube vse bolj bledijo
Vse skupaj je tako povsem v nasprotju s tem, kar je obljubljal premier Miro Cerar, ko je dejal, da ne bo uvedenih nobenih novih dajatev, hkrati pa Lahovnik o tem konkretnem primeru meni, da meji celo na zlorabo položaja.

In še povsem praktičen primer. Ko bo nek investitor gradil šolo ali zdravstveni dom, bo moral plačati še dodaten davek za odkup umetniškega dela. Prioriteta naše države bi moralo biti zdravstvo, šolstvo in ne to, da se umetnikom zagotovi renta, je še izpostavil Lahovnik, ki dodaten problem vidi tudi v tem, kdo bo določal, katera dela se odkupujejo. Vladi zato svetuje, naj se raje ukvarja s problemom korupcije, zaradi katere so javne investicije pravzaprav predrage. “Kaže, da bo poklic likovnega umetnika daleč najbolj konjunkturen poklic v Sloveniji,” je sklenil Lahovnik.

Proti tudi del opozicije
Nasprotovanje ukrepu pa so že v četrtkovi razpravi izrazili tako v strankah NSi kot v SDS. Jožef Horvat je ocenil, da je namen predloga zakona sicer dober, a je rešitev parcialna, ker se osredotoča predvsem na likovne umetnine in ne na umetnost nasploh. V tem smislu se mu zdi diskriminatoren do drugih umetnikov. Izpostavil pa je tudi periferijo, kjer je investicij manj in s tem manjša “absorpcijska možnost” za umetniška dela.

Anja Bah Žibert pa je odprla vprašanje, kako bo v primerih, ko bo investicija skupen projekt države in lokalne skupnosti. Kritičen pa je bil tudi poslanec Anže Logar, ki je ob tem opozoril oziroma zbrane vprašal, kako bomo sploh lahko razvijali dobro umetnost, če Moderna galerija odkupuje blagovno znamko Janez Janša in davkoplačevalci za to dajemo svoj denar.

Barbara Oprčkal